CD Kultura

Feed not found.

Kulturno vzgojni program CD ob sejmu

 

Med 29. slovenskim knjižnim sejmom, smo v sklopu humanističnega programa Cankarjevega doma za šole pripravili bogat program gledaliških, glasbenih in literarnih kulturnovzgojnih ur.

 

Za predšolske otroke in šolarje od 1. do 4. razreda

 Četrtek, 21. 11. 2013, ob 10. uri, Kosovelova dvorana

Otročje lahko muziciranje

Koncert na otroške igrače

Nastopata: Zlatko Kavčič, tolkala; Boštjan Gombač, pihala in drugi inštrumenti

Povprečen evropski otrok ima v svojem okolju 407 igrač: za v posteljo, banjo, avtomobil, telovadbo, vrtec, šolo, dvorišče, plažo. Večina igrač naj bi stimulirala otroke s spuščanjem zvokov. Kdo od staršev ne pozna tistega zvoka, ki nastane, ko vse igrače stopijo naenkrat iz škatel in začnejo spuščati glasove: leseneklopotajo, elektronske tulijo, baterijske zavijajo, gumijaste cvilijo, glasbene brenkajo, plišaste pojejo, vodne grgrajo, knjige šumijo. Ko se ti zvoki združijo z zvoki avtomobilov, strojev, človeških glasov, televizije, glasbe, imajo otroški možgani težko nalogo, da predelajo to neblagoglasje zvokov in dražljajev. K sreči svet okrog sebe doživljamo selektivno. Pomivalnega stroja ne poslušamo, ko gledamo televizijo, ne trzamo na vsak avto, ki gre mimo nas na cesti, celo sosedovega psa s časom ne slišimo več. Kako pa ga slišimo? Se kdaj vprašate, kako vaš otrok sliši ta svet? Zelo čutna glasbenika tolkalist Zlatko Kaučič in večinštrumentalist Boštjan Gombač sta se lotila razčleniti to kakofonijo in ugotoviti, kako otroci poslušajo svet okrog sebe.

 

Za šolarje od 5. do 9. razreda in dijake

Torek, 19.11. 2013, ob 19. uri, sreda, 20. 11. 2013, ob 9. in 11. uri, četrtek, 21. 11. 2013, ob 9. in 11. uri, Štihova dvorana

Prosto po Prešernu

Koncept: Maruša Kink, Simona Hamer in Mija Špiler; režija: Maruša Kink;

dramaturgija: Simona Hamer; scenografija: Vasilija Fišer; kostumografija: Tina Bonča; avtor glasbe: Boštjan Gombač; igrajo: Jernej Čampelj, Tina Gunzek in Saša Pavlin Stošić;

produkcija: Cankarjev dom, Zavod Margarete Schwarzwald

Vsem poznane Prešernove pesnitve, ki so tudi del rednega učnega programa, so v predstavi Prosto po Prešernu izhodišče za napeto zgodbo. Junake pesnitev Turjaška Rozamunda, Povodni mož, Lepa Vida, Krst pri Savici (in še nekaterih drugih) preigravajo trije mladi igralci. Zgodbo in nepredvidljivo, sveže interpretirano dogajanje rišejo z inovativnimi življenjskimi, humornimi in abstraktnimi vložki. Natančno analiziranje Prešernovega življenja in ustvarjanja je avtorje pripeljalo do zanimive in poučne uprizoritve. Duh časa, v katerem nastaja, pomagajo slikati moderna kostumografija in scenografija, avtorska glasba in trije zanosa polni izvajalci, ki drzno oživijo lik in delo dr. Franceta Prešerna. Spoštljivo do njegovega dela, človeško do njegovih likov, raziskujoče do njegovega življenja. Prosto po Prešernu.

 

Za šolarje od 5. do 9. razreda in dijake

Petek, 22. 11. 2013, ob 11. uri, sobota, 23.11. ob 17. uri (za D best abonma in izven), Linhartova dvorana

Nepremagljiva enajsterica 

Režija: Matjaž Pograjc Koreografija: Branko Potočan Scenografija: Tomaž Štrucl Kostumografija: Nataša Recer Glasba: Davor Herceg Zasedba: Pavle Ravnohrib (ata Ropotec), Marijana Brecelj (mama Ropotec)

Voditelj in povezovalec: Vito Weis

Mladi nogometaši NK Krka

Šport je šel k hudiču. Rokometaši stavijo svoj denar na poraz svojega moštva. Kolesarji žvečijo prepovedane snovi. Nogometaši letno zaslužijo več kot država. Pomembno je zmagovati in ne sodelovati, pa čeprav pohodiš trupla in zastrupljaš sebe, svet in generacije za seboj. Daljnega leta 1922 je bila napisana knjiga, ki je menila drugače. Zagovarjala je tezo, da šport ni rekord. Nepremaggljiva enajsterica je predstava o družini, ki si je izbrala šport kot edino in zadnje upanje vseh generacij pred ponorelim svetom.

 

Za šolarje od 5. do 9. razreda in dijake

Petek, 22. 11. 2013, ob 9. uri, sobota, 23. 11. 2013, ob 11. uri, Štihova dvorana

Martin in Gregor ali od junaka do bedaka

Literarno-gledališki projekt

Besedilo: Fran Levstik; priredba besedila: Ira Ratej; režija: Matjaž Latin; glasba: Boštjan Gombač; scenografija in kostumografija: Barbara Stupica; nastopata: Pavle Ravnohrib, Boštjan Gombač; produkcija: Cankarjev dom

Klasična Levstikova pripoved, v kateri je glavni junak premeteni tihotapec soli, ki dunajski dvor reši pred nadležnim Brdavsom, utelešenje moči, zdrave pameti in ponosa. Na njem ni nič hlapčevskega, nič ne dvomi in ničesar ga ni strah. Nasproti mu stoji zajedljiv, vsevedni, medijske pozornosti željni »junak današnjega časa«. Danes, ko nam je vsem sojeno po petnajst minut slave in je vsak izmed nas nekakšen glavni junak v območju lastne mini žajfnice,včasih pozabljamo, iz kakšne snovi so resnični junaki.

 

Za šolarje od 5. do 9. razreda in dijake

Petek, 22. 11. 2013, ob 10. uri, Kosovelova dvorana

STOP – Tolkala - od blizu!

Glasbena kulturnovzgojna ura

Nastopajo: StoP (Barbara Kresnik, Matevž Bajde, Damir Korošec, Franci Krevh, Tomaž Lojen, Davor Plamberger, Dejan Tamše);

produkcija: Društvo Slovenski tolkalni projekt, Cankarjev dom

Tolkala – od blizu! je predstava klasične tolkalne glasbe z ritmi vsakdanjega življenja, nenavaden preplet resnega koncertnega vzdušja s sproščenostjo gledališča, ki nam približa najrazličnejša klasična in etnološka tolkala ter nenavadne ritme na vsakdanje predmete. Program sestavljajo izbrane skladbe domačih (Globokar, Šavli ...) in tujih avtorjev (Menke, Demay ...). Skupina Slovenski tolkalni projekt ustvarja že dobro desetletje. Akademske tolkalce je združila želja po komorni nagajivosti, svežih idejah, ritmičnem zvijanju, potovanjih doma in po svetu ter raziskovanju novih tolkalnih zvokov.

 

Za šolarje od 5. do 9. razreda in dijake

Sreda, 20. 11. 2013, ob 11. uri, Linhartova dvorana

Katalena za vas … in mesto

Glasbena kulturnovzgojna ura

Nastopajo: Vesna Zornik, glas; Boštjan Gombač, klarinet, flavte, tolkala, spremljevalni glas; Polona Janežič, klaviature, spremljevalni glas; Tibor Mihelič, basovska kitara, spremljevalni glas; Boštjan Narat, kitara, mandolina, spremljevalni glas; Robert Rebolj, bobni, tolkala

Člani zasedbe Katalena so svojevrstno popularizirali slovensko ljudsko glasbo, ki so ji s korenitimi avtorskimi in zvrstnimi posegi vtisnili lastnost sodobnoglasbenega, pa tudi širšega socialnega okolja. S tem so mlajše občinstvo nevede opozorili na dejstvo, da lastna tradicija in inovativnost v dobi odraščanja nista nujno izključujoči se vrednoti; kot tudi ni vse slabo, kar je tradicija, in inovativno, kar je tuje. Po velikih koncertih v Križankah in Gallusovi dvorani, številnih odmevnih nastopih doma in na tujem ter petih odličnih albumih (Z)godbe, Babje leto, Kmečka ohcet, Cvik cvak! in Noč čarovnic želijo svoje videnje ljudske glasbe in neobremenjenost pri pristopu k njej predstaviti mladim; in sicer tako, kot je mladim najbliže. Njihov koncert tako nista le igranje inštrumentov in predstavitev glasbenih izrazov različnih slovenskih pokrajin, temveč tudi kabaretno duhovita predstavitev osnov aranžiranja in odrskega nastopa.

 

Twitter

Iskalnik