In the Country

Linhartova dvorana, 3. julij 2014

»Najlepši zvok takoj po tišini« – se glasi slogan prestižne založbe ECM, katere krhki in meditativni zvok so dodobra krojili norveški glasbeniki. Nekaj navezav na zgodovinski »norveški« zvok smo slišali tudi na koncertu tria In the Country, ki pa k jazzovski dediščini svoje domovine dodaja še vrsto drugih prvin in prijemov.

Zasedba je svoje muziciranje opremila tudi s filmom, ki se je vrtel v ozadju odra Linhartove dvorane. Počasi razpirajoče se skladbe z namigi na baladni jazz in klasiko so se po začetnem zagonu nosilne melodije s pomočjo elektronskih učinkov zasukale v povsem nova zvočenja. Semtertja so v zvočno tvarino prek učinkov spustili toliko popačenega zvoka, da se je že zdelo, da poslušamo elektronsko improvizacijo, še raje pa je trio s pomočjo učinkov odmevov in upočasnitve zvoka jazz prelival z vplivi iz art- ali postrocka. Večslojne skladbe so ob pretanjeni in doživeti igri zaživele v drugačnem okolju kot na posnetkih. Če se je ob poslušanju posnetkov zdelo, da v glasbi tria tlijo številne impresionistične pokrajine, ki so bolj slutene kot uresničene, jih je trojica na nastopu uspešno preslikala v vznemirljivo in pisano, malone zvočno razbohoteno izkušnjo.


Mario Batelić


{rss uri=http://picasaweb.google.com/data/feed/base/user/107185858964134109758/albumid/6032139589801433537?alt=rss&kind=photo&hl=sl}


Foto Nada Žgank