Tudi nedelja ni bila s festivalskimi dogodki posejana nič redkeje kot preostali dnevi. Šaljivi in zgovorni režiser in soscenarist filma Kosec Zvonimir Jurić je po projekciji v Kosovelovi dvorani na oder prišel v spremstvu igralcev Igorja Kovača (ki je v filmu upodobil Josipa) in Petra Musevskega. Kot je avtor razkril v pogovoru s Tonijem Cahunkom, se po nadvse uspešnih Črncih ni pretirano obremenjeval z zamislijo za naslednji film, temveč se je zanesel, da »kar bo, pač bo«. Če bi preveč razmišljal, kaj naj, bi se lahko tudi ubil, je dodal. Na vprašanje, kako je bilo snemati ponoči in ali je bila izkušnja za igralce kaj drugačna od siceršnjih, je Musevski odvrnil, da zanj osebno ne, saj se mu zdi, kot da zmeraj snema ponoči. Seveda nismo mogli mimo omembe nagrad, ki jih film žanje eno za drugo (samo za primer – na letošnjem puljskem festivalu je prejel zlato areno za najboljšo fotografijo, najboljšo glavno moško vlogo in najboljšo stransko moško vlogo). Režiser je priznal, da mu za odziv gledalcev ni vseeno: »Kdor to pravi, laže. Film je tvoj otrok. Na neki točki to neha biti in gre v svet, in to mu je treba dovoliti – a ni ti vseeno.« Intimno čustvenost izjave je takoj ublažil z refleksijo režiserskega poklica: »Na tem seveda ni nič strašnega, veliko je hujših reči od dela režiserja, in vem, da sem kot režiser v primerjavi z mnogimi privilegiran.«

Na neki točki je sproščeno nagovoril publiko, naj intervju ne zveni konvencionalno – če ima kdo kakšno pripombo ali mu kaj ni bilo všeč, je prav tako vabljen, da to pove, kot je dodal. Očitno s pridom, saj je bilo vprašanj gledalcev res veliko, s pojasnili pa režiser ni skoparil. Tako smo izvedeli, da so film snemali v okolici Zagreba, kar je bilo ceneje, da pa je ekipa previdno zbirala območja s slavonsko atmosfero, pa tudi, da je zgodba popolnoma izmišljena in nima pravih referenc. Zamisel za zgodbo je dobil pri branju Svetišča Williama Faulknerja, saj se je prizor posilstva v koruzi zaradi šokantnosti zažrl globoko vanj, to pa je bilo zgolj izhodišče, ki mu je dodajal vedno nove elemente. Sredstva za film so bila omejena in iskanje koprodukcijskih partnerjev ni bilo najlažje, a režiser spet ni jadikoval: »Če se film zares odločiš posneti, ga boš zagotovo posnel; če ne za tisoč evrov, pa za sto.« Povedal je tudi, da je »kontrapunkt med tišino in hrupom« sicer razmeroma preprost efekt, da pa ga je mogoče z nekaj truda odlično uporabiti tako, da hrup in tišina eden drugega podpirata, kar se mu je nedvomno tudi posrečilo. Igor Kovač je ob tem pozdravil režiserjevo nadarjenost za delo z ljudmi. Pri številnih režiserjih ima tudi po daljšem času sodelovanja včasih težave pri interpretaciji njihovih zahtev, je povedal – nasprotno pa ga je znal Jurić vseskozi jasno animirati, zato je bilo njuno sodelovanje odlično.

Andraž Jež

Foto: Iztok Dimc
{rss uri=http://picasaweb.google.com/data/feed/base/user/109749061448260716122/albumid/6082603332933969713?alt=rss&kind=photo&hl=sl}