Film je posnet po resnični zgodbi o dečku, ki so ga lovci konec osemdesetih let našli v gozdu med volkovi. Strokovnjaki so sklepali, da je jugoslovanski Kaspar Hauser med volkovi prebil kakih sedem let, domnevno pa je izšel iz ljubezenske zveze med partnerjema srbskega in hrvaškega porekla. Tako so mu nadeli bošnjaško ime in ga poslali v Beograd, od koder ga je srbska vlada ob pregrevanju jugoslovanskega ozračja s šovinizmom z nakano spravila nazaj v Bosno in Hercegovino, kjer je najverjetneje umrl med vojno. Novico o njegovi najdbi je leta 1988 objavila Politika, režiser pa je zgodbo do podrobnosti preučil, zaradi česar je bilo fiktivnih zgodbenih elementov zelo malo (v glavnem je šlo za imena oseb). Timotijević je povedal, da sam ni imel stika z vzgojiteljem, ki ga je igral, da pa se je z njim spoznal Ršumović, kakor tudi, da je sam honorarni igralec, ki igra, »kjer me vzamejo«. Tudi sam je bil na kairskem festivalu nagrajen za igro v Nikogaršnjem otroku. Morda nekoliko presenetljivo je igralec včeraj na velikem platnu prvič gledal zadnjo različico filma, pri kateri so ga najbolj presenetili sklepni prizori, saj so za vsak primer posneli več različic konca filma. Ob ogledu je povedal še, da se mu zdi montaža glede na vse prizore, ki so jih posneli, optimalna, in da gre za izvrstno ponazarja protivojno ost zgodbe.

Andraž Jež

Foto: Iztok Dimc
{rss uri=http://picasaweb.google.com/data/feed/base/user/109749061448260716122/albumid/6083721811414036657?alt=rss&kind=photo&hl=sl}