Do 16. januarja 2015 od 8. do 18. ure
NLB Galerija Avla, Trg republike 2, vstop prost
Pridite v kino!
Razstava filmskih plakatov
Na ogled so redkeje videni filmski plakati iz petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki so jih za promocijo uporabljali slovensko distribucijsko podjetje Vesna film in distributerji nekdanje Jugoslavije. Zanimivi in dragoceni filmski plakati so iz zbirke Slovenske kinoteke.
Z razstavo Slovenska kinoteka, Cankarjev dom in NLB Galerija Avla obhajajo 25. festival Liffe.
Preberite še >>
ČE, 20. novembra, ob 17. uri
Voden ogled razstave
Vodi: Metka Dariš, vodja muzejskega oddelka Slovenske kinoteke in avtorica razstave
pridite v kino! – filmski plakat
V današnjem času, ko nas z vseh strani, na vse načine in neprenehoma nagovarjajo najrazličnejša sporočila, je plakat, zlasti tak, ki posreduje kulturno-umetniške vsebine, izumirajoča vrsta. Ne premika se, ne poje, ne kriči, ne sveti, ni interaktiven in nanj ne moremo klikniti. Nekoč pa je bil plakat pomembno in ugledno sredstvo vizualnega komuniciranja, čeprav se je pojavil kot posledica razvoja tiska, najzgodnejše tehnike masovne proizvodnje. Bil je občudovan, predmet poželenja številnih zbiralcev in paradni konj mnogih oblikovalcev. Plakat je bil primeren za sporočanje najrazličnejših vsebin, zato so se hitro uveljavili tematski plakati: gledališki, turistični, reklamni in seveda filmski. Njegova osnovna naloga je bila, da gledalca privabi v kino, k ogledu filma.
Film in plakat sta sopotnika od nekdaj. Omogočili so ju tehnološki razvoj in družbene razmere. Plakat je imel sprva zelo omejen čas trajanja, zelo podobno kot dnevni časopisi: ko je opravil svojo osnovno nalogo – obveščanje in nagovarjanje gledalcev – ni bil več potreben ali zanimiv. Povezava s filmom mu je pri tem še dodatno škodila, saj je ta od samih začetkov veljal za zabavi in razvedrilu namenjen medij in se zato tudi filmski plakat ni zdel vreden skrbnejše obravnave, kaj šele sistematičnega zbiranja in ohranjanja.
Kljub temu se je filmski plakat razvil in uveljavil kot ena pomembnejših zvrsti vizualnega komuniciranja. Prenekateri filmski plakati tako v zgodovini oblikovanja vizualnih komunikacij predstavljajo najboljša in najvznemirljivejša dela. A tudi tisti drugi, nepopolni, ponesrečeni, žanrsko zaznamovani, naivni in nerodni, imajo svoje privržence, ki jih strastno zbirajo. Dragoceni in zanimivi pa so tudi za vse, ki se celovito in poglobljeno ukvarjamo s filmom. So pomembni kot dokument in vir informacij, a tudi kot izdelki različno veščih grafičnih oblikovalcev, tiskarskih delavcev in tiskarn.
Slovensko kinoteko kot filmski muzej zanima prav vse, kar je povezano s filmom in tvori filmsko dediščino, zato vestno zbira in hrani tudi filmske plakate. Izbor, predstavljen na razstavi, je iz obdobja petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja. Gre za redkeje videne plakate slovenskega distribucijskega podjetja Vesna film in distributerjev nekdanje Jugoslavije, ki so poskrbeli za produkcijo teh plakatov. Večinoma so bili plakati namenjeni celotnemu jugoslovanskemu filmskemu trgu, nekatere pa so stiskali tudi v slovenski jezikovni različici. Oblikovno gre za izdelke večinoma neznanih ali slabo poznanih avtorjev, za izdelke, ki so jih pripravili v grafičnih oddelkih tiskarn, pogosto izpeljane iz predlog originalnih verzij plakatov ali fotografij iz filma. Kadar so distributerji skupaj s pravicami prikazovanja filma dobili tudi grafične predloge za plakate, so v grafičnih oddelkih tiskarn poskrbeli le za napise v ustreznem jeziku.
Na razstavi so predstavljeni tako filmski plakati za lahkotnejše žanre kot tudi za avtorske filme, ki gledalca vabijo k razmisleku. Zanimive so skupne značilnosti plakatov v obeh skupinah, ne glede na to, ali gre za italijanski, ameriški ali sovjetski film. V skupini plakatov za avtorske filme pa velja opozoriti na vizualno govorico oblikovanja filmskega plakata, ki je povsem drugačna od sicer pogostega tipiziranega in danes najbolj poznanega ameriškega komercialnega filmskega plakata.
Metka Dariš
