Razlike med tradicionalno kitajsko medicino (TKM) in zahodno medicino so zaradi kulturne in časovne oddaljenosti tako velike, da sta nastala dva popolnoma ločena medicinska sistema. Razlike so v vseh sestavnih delih medicinskega sistema, še najbolj v bazičnih naukih, in so največje na področjih fiziologije in patologije. Nastale so predvsem zaradi predznanstvene semantike in terminologije TKM, ki je pričela nastajati že pred 4000 leti. Zanimivo je, da so razlike med sistemoma mnogo manjše na področju propedevtike in diferencialne diagnostike, kjer oba sistema uporabljata primerljive metode in medicinske izkustvene algoritme ter zakonitosti zdravilnih principov. Podobnosti so tudi pri zdravljenju s farmakološkimi učinkovinami. Seveda ostajajo nekatere posebnosti TKM določene zdravilne metode, kot sta akupunktura in moksibustija, seveda pa TKM v primerjavi z zahodno medicino močno zaostaja na področju sodobnih diagnostičnih ter terapevtskih, predvsem tehnološko zahtevnih metod.
Ena od posebnosti osnovnih teorij o delovanju človeškega telesa v TKM je tudi nauk o vitalnih substancah, med katerimi je najosnovnejša Vitalna Esenca (Jing, 精), ki daje osnovo vsem ostalim telesnim sestavinam in energijam. V svoji osnovi je princip Jing presenetljivo podoben današnjemu znanstvenemu pojmovanju koncepta matičnih celic, ki so osnova vsem celicam in tkivom v našem v telesu, vse od nastanka zigote preko embrionalnega in fetalnega razvoja, do naše starosti.
Članek zato obravnava vse aspekte teorije TKM kot tudi sodobna znanstvena dejstva in poglede na to področje. Ugotavlja, da je TKM s pomočjo izkustvenih in intuitivnih metod na tem področju razvila zanimivo teorijo, ki ima mnoge vzporednice z našo sodobno znanstveno medicino.