Sodobno razumevanje in določanje bolezenskih sprememb se prične po odklonih fizikalnih in laboratorijskih ugotovitev, ki jim mnogokrat predhodijo daljša obdobja slabega počutja. Vmesna obdobja med zdravjem in boleznijo so lahko zelo dolga in utegnejo močno vplivati na delazmožnost in kakovost življenja. Zato je zgodnje prepoznavanje in ukrepanje na ravni slabega počutje zelo dragocen prijem s katerim lahko preprečimo razvoj bolezni in nastanek trajnih okvar tkiv in organov. Predvsem gre za vpliv neravnovesja vitalne energije in telesnih tekočin, ki v zgodnjih obdobjih ne kažejo prepoznavnih, klinično opredeljeniih bolezenskih znamenj. Pogosto gre za vpliv vnetnh žarišč, ki so skrita v zobeh, prebavilih, rodilih, dihalih, sečilih ali kje drugje v telesu.
Tredicionalni medicinski sistemi diagnostike in zdravljenja so nastajali v času brez ustrezne laboratorijske in druge diagnostičnoe podpore. Zato so bili prisiljenji preudarno opazovati že najmanjše spremembe pri počutju in delovanju telesa. Na teh zgodnjih ugotovitvah in opisih predkliničnih stadijev bolezni sta utemeljeni zgodnja funkcijska diagnostika in terapija bolezni.
Glede na to, da so omenjene metode prepoznavanja in zdravljenja zgodnjih bolezenskih sprememb na voljo, je škoda, da z njimi ne dopolnjujemo in izboljšamo zdravje vseh, ki se slabo počutijo in jim z znanstveno utemeljenimi metodami ne najdemo vzroka za slabo počutje.