Tako v zvezi z dolgotrajnimi postopki za pridobivanje dovoljenj za prodajo homeopatskih zdravil v slovenskih lekarnah kot z urejanjem položaja zdravnikov homeopatov se kot razlog pogosto omenja, da homeopatija v Sloveniji nima tradicije. Vendar pa temu ni tako. Homeopatija se je pri nas začela uveljavljati v 30. letih 19. stoletja in je bila prisotna tudi še v obdobju med svetovnima vojnama. Po drugi svetovni vojni je zamrla, ponovno pa se je začela uveljavljati v 80. letih 20. stoletja kot ena od metod komplementarnega zdravljenja.
V 19. in v prvi četrtini 20. stoletja so se s homeopatijo ukvarjali tako zdravniki kot laiki. Zdravniki homeopati sicer niso bili zelo številni, a so po doslej znanih podatkih delovali v Ljubljani, Škofji Loki, Celju, Mariboru, Brežicah, Krškem in Sevnici. S homeopatiji so se ukvarjali tudi laiki iz vrst plemstva, meščanstva, duhovščine in podeželani. Homeopatska zdravila so bila na voljo v številnih večjih krajih, v nekaterih lekarnah pa so jih tudi izdelovali. S pomočjo homeopatije so se zdravili plemstvo, meščanstvo in kmetje, nekateri laični homeopati so zdravili tudi domače živali.