header

 
Glavni pokrovitelj

Medijski pokrovitelj

   
Spletni medijski pokrovitelj

   
Available soon
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Otvoritev festivala, 11. 11. 2015


{youtube}http://www.youtube.com/watch?v=icYIn04hPlY|450|330|0{/youtube}

Video Gaja Madžarevič

Kakor prejšnja leta se je tudi tokratni, 26. mednarodni ljubljanski filmski festival Liffe sinoči začel nadvse spektakularno. Uvodno prireditev v do zadnjega sedeža razprodani Linhartovi dvorani je načel črno-bel žanrski film s programskim direktorjem Simonom Popkom in Jonasom Žnidaršičem, ki se je za to priložnost predstavljal kot Jure Pustolovec. Po krajšem pogovoru, v katerem je Popek svojega robatega sogovornika poskušal navdušiti za filipinski »sedeminpolurni črno-bel film, malo dialogov, skoraj nič se ne zgodi«, je Pustolovec stopil tudi pred občinstvo, kjer je zelo hitro postal Jonas, kakršnega poznamo. Med številnimi anekdotami, ki so se največkrat obregnile ob zvezdništvo po slovensko, je izstopala tista, s katero je hotel ponazoriti svoj odnos do slovenskega filma. Premiero, ki naj bi se je bil udeležil, je opisal takole: »Moram reči, da se je film na začetku majčkeno vlekel, nato pa se je čisto ustavil.«

Zatem je občinstvo v živo nagovoril še Popek, ki je na odru pozdravil člane filmske ekipe drugega celovečerca Družinski film Olma Omerzuja. Tik pred premiero so publiko pozdravili producent Jiří Konečný, koproducent Boštjan Ikovic, kostumografinja Marjetka Kürner Kalous, soscenarist Nebojša Pop Tasić in kajpak mladi Omerzu, ki ga je ob prihodu na oder pričakal gromek aplavz. Režiser in scenarist je pojasnil, da ga je k pisanju pritegnila novica o zakoncih, ki sta doživela brodolom in šele po dveh tednih izvedela, da je nesrečo preživel tudi njun pes, ki se je zavlekel na neki bližnji otok. Ko je razmišljal, s kom bi scenarij naposled dokončal, je naletel na besedila Popa Tasića: »Googlal sem Nebojšo.« Pop Tasić ga je nemudoma zavrnil, da »tisto, kar je on bral, nima nobene zveze s tem filmom«, in povedal, da se sodelovanja spominja kot nenavadnega in razgibanega obdobja, saj je v istem času sodeloval tudi z režiserjem Matjažem Ivanišinom. Zatem je občinstvu zaupal še nekaj utrinkov in se na neki točki prekinil: »Saj vem, da vsi nestrpno čakate, da vidite film, a kar malo še počakajte – jaz sem moral čakati dve leti!« Konečný, ki je po nekaj povedih plašno pogledal Popka in skromno vprašal: »Will you translate me?«, se je najprej zahvalil sodelavcem, festivalski ekipi in občinstvu, nato pa povedal, da je bil večer zanj tudi izvrstna priložnost, da nekoliko povadi slovenščino, ki se je uči.

Po filmu so gostje lahko poklepetali ob pijači in prigrizkih v Drugem preddverju. Opazili smo direktorico Cankarjevega doma Uršulo Cetinski, režisersko legendo Karpa Godino, cineasta Zdenka Vrdlovca, voditeljico Mišo Molk, pevca Vlada Kreslina, programskega direktorja Animateke Igorja Prassla in številne druge, seveda pa so bili v središču člani filmske ekipe. Zelo zaposlenega Omerzuja, ki se v kratkem vrača v Prago, lahko tisti, ki so prireditev zamudili, ujamejo nocoj po projekciji filma v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma ob 19.30.

Zapisal Andraž Jež
Foto Iztok Dimc

{rss uri=http://picasaweb.google.com/data/feed/base/user/107185858964134109758/albumid/6216176067203110417?alt=rss&kind=photo&hl=sl&imgmax=d}