Kitajska tradicionalna medicina je osrednja zgodovinska os razumevanja zdravja in zdravljenja na Daljnem vzhodu. Poglavitno pozornost namenja razlagam o odklonih normalnega delovanja, ki zgodaj naznanjajo organske motnje. Te zdravi z odpravljanjem vzrokov bolezni, krepitvijo prostega gibanja vitalne energije in telesnih tekočin, kar je glavni cilj terapije.

Razdeljena je na pet enakovrednih delov: akupunktura, zeliščarstvo (fitoterapija), masaža, zdravljenje s hrano (dietoterapija) in vajami či gonga, ki pri uravnovešanju energijskih tokov združujejo misli, gibe in dihanje. So bolezni, pri katerih zadostuje samo ena izmed omenjenih metod, sicer pa je kombinirano zdravljenje pogostokrat najbolj zaželeno. Pri sami diagnostiki je precejšnja pozornost namenjena čim bolj natančnemu spremljanju vseh najmanjših sprememb telesnih funkcij.

Razlaga bolezenskih sprememb je preprosta, ker izvira iz temeljnih teorij o petih elementih, petih notranjih organih, petih letnih časih, petih barvah, petih okusih, petih telesnih odprtinah, o sedmih čutih, šestih zunanjih bolezenskih dejavnikih. Zdravljenje pa je nekoliko bolj zapleteno in zahteva poglobljeno razumevanje vseh opisanih dejavnikov.

Akupunktura je najbolj razširjena metoda kitajske tradicionalne medicine. Sloni na poznavanju energijskih povezav v telesu in zunaj njega, tako imenovanih akupunkturnih kanalih, po katerih poteka vitalna energija či. Za kitajski način zdravljenja je najpomembnejša vzpostavitev ravnovesja med energijskimi kanali in telesnimi tekočinami, ki povezujejo vitalne organe in tkiva.

Nosilec programskega sklopa Tradicionalna kitajska medicina:
mag. Petar Papuga, dr. med., specialist za akupunkturo