Nazaj  

Čas za pozabo

Originalni naslov:
Ernelláék Farkaséknál
Angleški naslov:
It's Not the Time of My Life
Sekcija:
PANORAMA
Država, letnica:
Madžarska, 2016
Trajanje filma:
81
Režija:
Szabolcs Hajdu
Scenarij:
Szabolcs Hajdu
Fotografija:
Csaba Bántó, Flóra Chilton, Dávid Gajdics, Betti Hejüsz, Márton Kisteleki, Ákos K. Kovács, Péter Miskolczi, Péter Pásztor, Tamás Simon, Márk Szalai, Gábor Szilágyi, Gergely Tímár, Levente Tóth
Glasba:
/
Igrajo:
Erika Tankó (Ernella), Orsolya Török-Illyés (Eszter), Szabolcs Hajdu (Farkas), Domokos Szabó (Albert), Lujza Hajdu (Laura), Zsigmond Hajdu (Bruno), Imre Gelányi (Sanyi), Ágota Szilágyi (Imola)
Jezik:
madžarščina
Podnapisi:
angleščina, slovenščina
koda za glasovanje:
Z
Nagrade:
Karlovi Vari 2016 (najboljši film, najboljši igralec)




DatumUraDvorana 
čet, 10.11.2016 15:00 Kosovelova dvorana
tor, 15.11.2016 15:00 Kinodvor
Opis:
Intimni študiji dveh mladih družin, ki sta prisiljeni sobivati v skupnem stanovanju, daje poseben pečat prispevek trinajstih različnih direktorjev fotografije. Zmagovalec Karlovih Varov 2016.

Pred letom dni so Ernella, Albert in njuna desetletna hči zapustili podeželje in se odpravili na Škotsko v želji po boljšem življenju. A njihova pričakovanja se niso izpolnila in neke noči skesano potrkajo na vrata stanovanja, v katerem prebiva Ernellina sestra z možem in petletnim sinom. Srednje prostorno meščansko stanovanje, v katerem so prisiljeni začasno sobivati, kaj kmalu postane poligon za medsebojne obračune odraslih. Vse bolj očitno je, da Ernella svoji sestri ne zavida le boljšega finančnega položaja in da imata družini bolj malo skupnega ...

"Hajdujev zadnji film, posnet po njegovi lastni drami, je znana družinska drama, ki se dogaja izključno v notranjosti malomeščanskega stanovanja in v svojih najboljših trenutkih prikliče intimna dela neodvisnih ustvarjalcev, kot sta Bergman in Cassavetes. /.../ Navkljub izvoru in enemu samemu prizorišču pa gradivo nikoli ne daje vtisa omejenosti, fluidna fotografija neprestano ostaja osredotočena tesno na like. Tudi slogovna podoba filma je presenetljivo celovita, še zlasti ob dejstvu, da ga je posnelo kar trinajst ne zelo izkušenih direktorjev fotografije, Hajdujevih študentov filma, vsak od njih eno sekvenco." (Boyd van Hoeij, Hollywood Reporter)
Nazaj