Opis:
V filmski mojstrovini Kino Paradiž, nagrajeni z oskarjem, se režiser spominja otroštva na Siciliji, predvsem pa prijateljstva z vaškim kinooperaterjem, ki mu je še kot dečku odprl vrata v čarobni svet filma.
Neke noči uglednega filmskega režiserja Salvatoreja di Vitta zbudi telefonski klic. Na drugi strani zasliši materin glas: "Alfredo je umrl." Te tri besede v Salvatoreju prebudijo spomine na njegovo otroštvo, ki ga je preživel na Siciliji, na njegovo rojstno vas Giancaldo, predvsem pa na prijateljstvo s kinooperaterjem Alfredom, "najvplivnejšim človekom v Giancaldu", v čigar projekcijski kabini je Salvatore že kot otrok spoznal svet, ki ga je pozneje soustvarjal tudi sam - svet filmske umetnosti.
"Med sedmim letom pa do nekako šestindvajsetega sem si v kinu ogledal vsaj en film na dan. To je bil čas, ko si lahko videl nov film mojstra, kot je Fellini, kriminalko giallo ustvarjalca, kot je Dario Argento, ali ničvreden eksploatacijski B-film, vendar sem se od vsakega kaj naučil. To povem mladim, ki si želi ustvarjati filme: 'Oglejte si vse!' Če vidite samo filme, za katere menite, da vam bodo všeč, bo vaša senzibilnost zelo ozka." (Giuseppe Tornatore)
|