Opis:
S črnim humorjem začinjena drama Babisa Makridisa, obetavnega grškega režiserja novega vala, govori o tem, kako hitro in globoko lahko postanemo zasvojeni z odzivom soljudi in kaj vse smo pripravljeni storiti, da ne izgubimo njihovega sočutja.
Premožni odvetnik se vsako jutro prebudi v solzah ob zavedanju, da je njegova žena še vedno v komi. A kljub bolečini ni zagrenjen. Pravzaprav je videti srečen. Mu pri tem pomaga pomilovanje, ki ga vsak dan razbere iz oči in objemov tajnice, sorodnikov in sosedov? Je mogoče postal odvisen od sočutja, ki mu ga izkazujejo ljudje v bližini? Na to vprašanje si mora odgovoriti, ko mu iz bolnišnice sporočijo, da se je žena zbudila in bo povsem okrevala.
"Tega ne želimo priznati, vendar ljudje uživamo v sočutju drugih. Navda nas z občutkom pomembnosti; kot bi bili središče vesolja. Menim, da obstajata dve vrsti sočutja. Prvo začutimo ob brezdomcu na ulici. Podarimo mu nekaj denarja in se ob tem dobro počutimo. Mi, ne on. Drugo vrsto sem želel raziskovati v filmu. Sočutje, ki si ga prizadevamo vzbuditi v ljudeh in kako daleč smo pripravljeni iti, da bi si ga zagotovili." (Babis Makridis)
|