Opis:
Subtilno čustvena zgodba o materi, ki se mora sprijazniti z otrokovo osamosvojitvijo.
Irena v svojem skromnem, a topline in sreče polnem domu skupaj z možem vzgaja štiri razigrane sinove. Ob materinskih obveznostih se trudi opraviti zapoznelo maturo in finančno podpira še svojo sestro Sonio, ki se je k njej zatekla pred nasilnim možem. Ko najstarejši sin, šestnajstletni Fernando, nekega dne oznani, da bo zapustil dom in se pridružil nemškemu rokometnemu moštvu, se Irena zave, kako težko je sprejeti dejstvo, da so otroci odrasli in stopajo na svojo pot, daleč stran od varnega materinega zavetja. Še posebej ker ima za slovo na voljo le slabe tri tedne …
"Želela sva spregovoriti o nevidnih ženskah. Irene je običajna. Ženska, mimo katere greš na ulici in je sploh ne opaziš. /…/ Pomembna ni nikomur razen sebi in svoji družini. Zato sva hotela slaviti njeno delo. Želela sva ga osvetliti ter prikazati njegovo poetično in lepo stran ter njegov pomen. Kajti vsak ima mater ali jo je nekoč imel, in družinska razmerja so osnova tvoje identitete. Včasih je tvojo odnos z družino slab in zaradi tega postaneš boljša oseba, včasih pa je odnos z družino dober in si zaradi tega boljša oseba." (Gustavo Pizzi in Karine Teles)
|