Opis:
Po Barbari se Petzold vrne s še eno dramo o odločni ženski (in globoko razdvojeni družbi, ki ji pripada), ujeti med tragično preteklost in negotovo sedanjost.
Nelly Lenz je preživela koncentracijsko taborišče, toda iz njega je prišla z iznakaženim obrazom. Zdaj je konec vojne in Nelly sanja le o tem, da bi bilo spet vse kot nekoč. Ko s kirurško rekonstrukcijo dobi nov obraz, v Berlinu poišče svojega moža Johnnyja. Ta je sprva ne prepozna, a ker se mu zdi podobna njegovi ženi, za katero verjame, da je mrtva, prosi Nelly, ali bi mu lahko pomagala priti do ženine zajetne dediščine. Nelly privoli in tako postane svoja lastna dvojnica - želi namreč izvedeti, ali jo je Johnny v resnici sploh kdaj ljubil ali pa jo je morda celo on izdal nacistom.
"V filmu Phoenix nisem želel uporabiti zbitega, zatohlega zvoka, temveč odprto okno, skozi katero se slišijo hrup in zvoki mesta, zaradi česar se zavemo, da se po katastrofi življenje nadaljuje. Ker duh preneha biti duh, ko je obkrožen z življenjem. Če je vse okoli nas strašljivo, se strah razblini." (Christian Petzold)
|