VELIKA NAGRADA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA- KNJIGA LETA 2018

Za nagrado se lahko potegujejo knjige, ki so izšle med 1. oktobrom 2017 in 1. oktobrom 2018. Komisija v sestavi Stojan Pelko, Domen Fras, Riko Rižnar, Irena Štaudohar in Vlasta Vičič je ocenila in nominirala knjige po načelu knjiga kot celota, pri čemer je upoštevala naslednje kriterije: vsebina, ureditev, jezik, oblikovanje, ilustracije, fotografije in grafika. Tako je pripravila pred izbor petih nominirank, med katerimi so lahko izbirali in glasovali obiskovalci 34. Slovenskega knjižnega sejma. Komisija je podelila tudi priznanje za izbrano delo na področju elektronskega založništva in/ali popularizacije knjige. Slovesna razglasitev je potekala v nedeljo, 25. novembra, ob 12. uri v Debatni kavarni.

Zmagovalka glasovanja občinstva (knjiga je prejela največje število glasov obiskovalcev) za VELIKO NAGRADO SKS - KNJIGA LETA 2018 je:

Blaž Vurnik (scenarij),
Zoran Smiljanić (risba)
Ivan Cankar: podobe iz življenja
urednici Ana Bogataj in Katerina Mitrović, oblikovanje Katja Kastelic; izdajatelja Muzej in galerije mesta Ljubljane in Forum Ljubljana (posebna izdaja Stripburger)

Zoran Smiljanič in Blaž Vurnik razgaljata Cankarjevo življenje z biografskim stripom. Natančen, kronološko linearen Vurnikov scenarij je podprt s fragmenti iz Cankarjevih del, pisem in dokumenti iz njegovega časa. Mojstrsko kadrirane črnobele podobe v Smiljanićevi prepoznavni maniri filmskega jezika so s suverenim oblikovanjem in tipografsko skrbnostjo Katje Kastelic prepletene v dinamičen prelom. Stripovska vizualizacija od začetka do konca prevaja napeto življenjsko zgodbo polno obratov, prelomnih dogodkov in usodnih odločitev v vrhunsko bralno izkušnjo. Avtorji, podpisani pod celovit založniški projekt, so ustvarili delo, ki bo aktualno dlje od Cankarjevega leta. In še: ustvarili so lik največjega slovenskega pisatelja, kakršnega do zdaj nismo poznali.
Ivan Cankar je sto let po svoji smrti postal nesmrtni stripovski super junak.

Posebno priznanje za dosežke na področju spletnega uredništva:

Koridor - križišča umetnosti, spletni medij za kritiko umetnosti, od literature in filma do gledališča in sploh scenskih umetnosti, razstav, posebej stripa, celo videoiger, je prava valilnica kritikov, saj daje možnost objave predvsem mladim. Pohvalno je, da spletni portal enakovredno posveča pozornost tako bolj mainstream kot alternativnim oblikam umetniškega ustvarjanja ter uspešno povezuje različna umetniška področja ter to tudi ubeseduje, npr. v primerjalnih recenzijah knjižnih predlog in filmskih adaptacij. Ne vzgaja le piscev, ampak tudi občinstvo: doseg dijaške in študentske populacije je po dostopni statistiki obiskov strani spoštovanja vreden. Koridor je aktiven in aktualen tudi na socialnih omrežjih, Twiterju in Facebooku, kjer sami sebe vidijo kot "konsolidacijo scenske razpršenosti umetnosti v Sloveniji ter analizo aktualne svetovne scene". Žirija jih z letošnjo nagrado izpostavlja kot primer, kako je mogoče v spletnih dimenzijah prispevati k artikulirani kulturi branja in pisanja.

Za veliko nagrado SKS – knjiga leta 2018 so bile nominirane še:

Žiga Valetič
80ta: desetletje mladih. Zgodba slovenskega pop-rocka v času, ko je popularna glasba krojila podobo (in usodo) sveta oblikovanje Žiga Valetič; fotografija na ovitku Jane Štravs, založba: Grafični atelje Zenit, Žiga Valetič s. p.

Almanah Žige Valetiča je prvi poglobljen in zaokrožen pregled glasbenega dogajanja osemdesetih let 20. stoletja in njegovih podlag. Ne gre za preprost kronološki pregled, pač pa za sociološko in kulturološko osmišljeno pisanje, ki posebno pozornost posveča vplivu novih tehnologij, ko so denimo konec desetletja kasete in vinilke nadomestili CD-ji, pa tudi vplivu zahodne glasbene scene in jugoslovanskega konteksta. Z objavo ovitkov plošč in kaset prikaže tudi likovno/oblikovno ustvarjalnost v teh letih. Knjiga predstavlja vse pomembnejše ustvarjalce in njihovo delo, uokvirjene v širšo sliko popularne kulture osemdesetih na Slovenskem. Odlično je, da knjigo spremlja tudi digitalni album s 36 skladbami iz tega obdobja.
Avtor sam je knjigo označil z besedami:

»To je knjiga o nas, o takratnih albumih, pesmih in izvajalcih ter o tem, zakaj se ob poslušanju slovenskih radijskih postaj še danes lahko zdi, da smo obtičali v pršenjem stoletju. In tudi o tem, kako se premakniti naprej.«

Anja Štefan,
ilustracije Alenka Sottler
Drobtine iz mišje doline
zbirka Velike slikanice, urednica Irena Matko Lukan, oblikovala Sanja Janša, likovno uredil Pavle Učakar, Mladinska knjiga Založba d.d.

Anja Stefan z izjemno sugestivnim jezikom uči mlade bralce (in tiste, ki jim šele berejo) ne le, kakšno bogastvo se skriva v jeziku, ampak kako zahteven in pogosto narobe je svet, v katerega vstopajo.
Tu je čuden red v veljavi / ni več dober, ni več pravi / ni pravičen, jasen, čist, / vse poganja le korist.

Zato knjiga z miškami vztrajno zbira zaveznike in tke kolektiv, ki se bo takšnemu nejasnemu in nepravičnemu svetu zoperstavil. In to ji uspe prav s tem, ko jo vedno več ljudi prebere: Glejte, koliko nas je! / Prej ko slej nam že uspe.

Prav posebno osebnost in veljavo dajejo iskrenim pesmim ilustracije Alenke Sotler, ki v prstnih odtisih najdevajo najrazličnejše vzorce, ki so lahko enkrat listi deteljice, drugič mačji rep, pa lešniki, oblaki in, zakaj pa ne, tudi luknje v siru.

Avtorici sta v to knjigo dejansko odtisnili tolikšen del sebe, da njen žanr presega slikanico, njeno obzorje pa pesmarico: Drobtine iz mišje doline so hkraten spomin in slutnja boljšega sveta.

Primož Premzl
Novi Maribor – mesto v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja
zasnoval in uredil Primož Premzl, osrednje besedilo Maja Godina Golija, oblikovanje Matjaž Wenzel / Milimeter studio, založil in izdal Umetniški kabinet Primož Premzl, Maribor

Zbornik, ali še bolje zgodovinski album Novi Maribor, je pričevanje nekega časa, preporoda našega drugega največjega mesta, ki se je po prvi svetovni vojni šele začelo razvijati, kljub globalni gospodarski krizi, v pravo meščansko središče s svojimi običaji, rituali, prepoznavnim urbaniziranjem in predvsem industrializacijo. Knjiga na 332 straneh prinaša v disciplinirano urejeni grafični maniri slikovit pregled kronologije, z duhovitimi vložki fotografskih pričevanj družbenega dogajanja (kavarne, kopališča, promenada, ezel ek, oglaševanje izdelkov, storitev, dogodkov...). Konceptualno je kronološki album dobro koncipiran, grafična podoba je lepa sprega časa, ki ga opisuje, in današnjih oblikovalskih standardov. Besedilo je napisano tekoče, bralca pritegne s poudarki, ki lepo razbijajo daljše pasuse, tako da besedilo ni preobremenjujoče niti za manj zahtevne bralce. Vsekakor je delo lep zalogaj za manjšega založnika, ki z veliko entuziazma spremlja in objavlja vsebine svojega kraja, Maribora.

Erica-Johnson Debeljak, Nela Malečkar
Saj grem samo mimo. Razglednice Aleša Debeljaka.
urednici Nela Malečkar in Erica Johnson Debeljak, oblikovanje Tanja Radež, Mladinska knjiga Založba d.d.

Aleš Debeljak je razglednicam rekel kartolini in pisal jih je ves čas, že od otroških let. Ne le s potovanj ali dopusta, tudi iz Ljubljane v Ljubljano. Včasih sploh ni potreboval poštarjevih nog, ko je šel na sprehod, je kartolin kar osebno odvrgel v nabiralnik ljubljene osebe oziroma prijatelja. Včasih jo je poslal kar iz sobe v sobo. Knjiga Saj grem samo mimo je zgodba o prijateljstvu in ljubezni. O komunikaciji, pozornosti, prijaznosti, velikem srcu in življenjski sili pesnika. Izjemno oblikovana in uredniško dovršena.
Kot velika razglednica je, ki jo lahko listamo v neskončnost, kot da je še vedno na poti do nas.