nagrade

EVA MARKUN: MENAŽERIJA (JSKD)

Eva Markun se v kratko proznem prvencu Menažerija, v katerem se osem zbranih proznih besedil literarno zvrstno giblje med novelo in kratko zgodbo, glede na dogajalni prostor pa med slovenskim podeželjem in Kambodžo, izkaže kot izvrstna pripovedovalka s pretanjenim občutkom za jezik in detajl. Prepričljivost in avtentičnost, s katerima pisateljica izpisuje zgodbe, umeščene na slovensko podeželje, nista nič manjši, kadar nas pripoved pelje v azijsko džunglo. Tako se pri tistih, ki so locirane v tujino, navsezadnje celo budi občutek, da pravzaprav beremo prevod vrhunske avtorice, ki prihaja z dotičnega območja. Eva Markun svoje like v glavnem fokalizira prek tretjeosebne pripovedi, vendar ji tudi spretno menjavanje pripovedovalcev iz tretje v prvo osebo – predvsem ko gre za minuciozen oris psihološko nestabilne osebe in s tem za slovenski literarni prostor zelo svojstveno rabo nezanesljivega pripovedovalca – ni tuje. Liki so zatorej kompleksni, psihološko dodelani in vešče karakterizirani, najsi gre za nosečnice, na katere pritiska patriarhalno okolje, za azijskega dečka, ki s tabletami oskrbuje svojo z zdravili zasvojeno mamo, za budističnega novica ali manipulativnega moža, zakonolomca, ki tako spretno laže, da še sam sebi verjame. A naj se protagonisti in dogajalni prostor od zgodbe do zgodbe še tako spreminjajo, Eva Markun zanesljivo poskrbi, da Menažerija ostaja kompaktna, notranje sklenjena knjiga. Vsa besedila, zbrana v zbirki, je namreč mogoče ugledati skozi prizmo njene krovne teme: preigravanja nejasnih meja med naravnim in kulturnim. To preigravanje sicer ni nikoli ubesedeno enako ali s podobno pripovedno strategijo, vendar vedno dobi še dodatno simbolno razsežnost. Vse to pa je izpisano v izčiščenem, sugestivnem in gibkem slogu, ki ga krasita bogata in izvirna metaforika ter razkošen besedni zaklad, poln tujk in strokovnega izrazoslovja, predvsem s področja biologije.

NAJBOLJE OBLIKOVANA KNJIGA 2018

1. NOVA KATEGORIJA (enkratna): IVAN CANKAR

Delo: Zbirka Cankar v stripu (Moj lajf, Hlapec Jernej in pasja pravica, Hlapci: Ko angeli omagajo)
Avtorji:
Moj lajf; ilustracije Tanja Komadina & Boštjan Gorenc - Pižama
Hlapec Jernej in pasja pravica; ilustracije Igor Šinkovec & Žiga X Gombač
Hlapci: Ko angeli omagajo; ilustracije Damijan Stepančič & Andrej Rozman - Roza
Avtorja projekta Cankar v stripu: dr. Uroš Grilc, Lena Jevnik
Oblikovanje: dr. Petra Černe Oven
Založba: Škrateljc, Zavod za kulturo, izobraževanje in šport, 2017

Žirija ni mogla spregledati dejstva, da je letošnje leto zaznamovano z izdajami o Ivanu Cankarju (številka se vzpenja proti štiridestim naslovom), zato se je odločila, da vsem knjigam, ki so izšle kot počastitev pisatelju v zadnjih dveh letih, dodeli samosvojo ekskluzivno kategorijo, poimenovenovano kar IVAN CANKAR.
Med njimi smo izbrali svojevrstno zbirko, ki nam sodobno približa življenje in delo Ivana Cankarja, se hudomušno poigrava z vsem nam dobro znano vsebino. V prevodu gre za drzno avtorsko interpretacijo, ki bo v bralsko veselje otrokom, mladini in tudi starejšim.
Vsak posamični naslov pripelje novo vznemirjenje, drugo risarsko roko in nov besednjak. Iskrivo delo zaokroži nevsiljivo oblikovanje.

2. Najbolje oblikovana knjiga – MONOGRAFIJE in BIBLIOFILSKE IZDAJE

Delo: Sanne Katainen, PEACE DANCE (Ples miru)
Avtorji:
Photography layout: The Angry Bat & Sanne Katainen
Art direction & typesetting: Anja Delbello & Blaž Vesel / AA
Založba: The Angry Bat, 2018 (Matej Sitar)

Fotografske knjige so v Sloveniji razmeroma redke, še posebej takšne, v katerih skupaj ustvarjajo tuji in domači avtorji. Delo Peace dance (Ples miru) finske fotografinje Sanne Katainen je pravi dar oblikovalsko zahtevnim odločitvam, ki morajo na vsakem prelomu vsaki fotografiji pustiti tako njen lastni prostor predstavitve na formatu, hkrati pa morata obe strani odprte knjige »zaplesati« kot usklajen plesni par v harmoničnem duetu.

3. NOVA KATEGORIJA – KNJIGA KOT OBJEKT

Delo: Opium Clippers (Opijske ladje)
Avtorica: Neja Tomšič
Oblikovanje: Neja Tomšič in Boštjan Pavletič
Založba: Rostfrei Publishing, 2018

Pred nami je nevsakdanje delo, ki ni knjiga v klasičnem pomenu besede, je bolj dokumentarni fotografski zapis na papirju, ki spremlja umetniški projekt Opijske ladje.

4. Najbolje oblikovana knjiga – STRIP in KARIKATURA

Delo: Ivan Cankar: podobe iz življenja
Avtorja: Zoran Smiljanić, dr. Blaž Vurnik
Oblikovanje: Katja Kastelic
Založba: Muzeji in galerije mesta Ljubljana & Forum, 2018 (posebna izdaja revije Stripburger)

Knjiga v stripu ali strip v knjigi? Življenje v slikah, od zibelke pa do groba, z veliko »postajališči«, opremljenimi z izjavami in citati. Preplet različnih likov, prava mera življenjske faktografije, domiselnih tekstovnih prehodov in spretno poigravanje z likovno simboliko, z različnimi risarskimi slogi. Knjiga, ki nam približa in »vcepi« Cankarja v glavo.
Nevsiljivo grafično oblikovanje sledi stripovski črno-beli maniri, ki namesto z barvo učinkuje z besedami. Zajeten format in lepo berljiva vsebina.

5. Najbolje oblikovana knjiga – POLJUDNA

Delo: Novi Maribor - mesto v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja
Avtorja: Primož Premzl, Maja Godina Golija
Oblikovanje: Matjaž Wenzel / Milimeter studio
Založba: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2017

Ne zgodi se pogosto, da Maribor v Ljubljani zmaga!
Ne morem ubežati vtisu, da iz te knjige zre vame popolnoma drugačen, stilski Maribor. V notranjosti knjige je prava zakladnica starih fotografij, različnih tiskovin, plakatov in drugega slikovnega gradiva. Bogato ilustrirana knjiga, ki s premišljeno vizualno zasnovo in zelo kultivirano uporabo različnih črkovnih vrst (po domače tipografij) uspešno krmari med modernim retro pridihom in zgoščenim faktografskim podajanjem vsebin. Struktura, ritem, barva, izbira pisave, vse je tukaj odlično upeljano in brezhibno diha skupaj z vsebino.

6. Najbolje oblikovana knjiga – KNJIŽEVNOST (Zbirka)

Zbirka: Prišleki (različni avtorji)
Oblikovanje ovitkov: Zoran Pungerčar
Založba: LUD Literatura, 2018

Nemogoče je spregledati drzno in osupljivo barvito zbirko izvirne slovenske proze Prišleki, katerih knjižne ovitke oblikuje Ilustrator in grafični oblikovalec Zoran Pungerčar. Dominantna ilustracija na ovitku zabriše meje konvencionalne knjižne ikonografije, ustvarja samo svoj likovni prostor, ki se prilagaja vsebini knjige, kolikor je to potrebno in kolikor ji oblikovalec dopušča. Dosledna in koeksistenčna vizualna podoba, ki diha z časom.
(Naj pripomnemo, da je notranji prelom klasično zasnovan in korektno sledi ovitku brez večjih ambicij, da bi se oblikovno še bolj združila.)
Ob tej nagradi bi pohvalili še knjizni zbirki:
- Previharimo viharje, Založbe Sophia in koegsistenčno podobo Znanstvene založbe FF

7. Najbolje oblikovana knjiga – POEZIJA

Delo: Zbogom, fašisti (Zbirka Hiša pesmi)
Avtor: Marko Tomaš
Oblikovanje in umetniško vodenje: Radovan Jenko
Založba: Založba Sanje, 2018
Izkušeni oblikovalski maček, Radovan Jenko, je z likovno podobo zbirke Hiša pesmi, ki jo izdaja Založba Sanje, tudi pri tem delu pričaral fragmentarno ostrino in sentiment poezije mostarskega pesnika Marka Tomaša. Ostra navzven, delikatno občutljiva navznoter. Čeprav bi iz naslova lahko sklepali drugače, gre pri tej knjigi za večinoma ljubezenske pesmi, nekatere med njimi nimajo srečnega konca, stal je spomin nanje in sanje. Z delikatno uporabo svetlo modre barve in nevsiljivo tipografsko rešitvijo izzveni ta knjiga kot mala oblikovalska relikvija. Videti je, kot da se je ves notranji naboj Tomaševe poezije, celoten kontigent besed in občutkov, zlil skupaj in naselil v ilustracijo na knjižnem ovitku, ki na prvi pogled bolj deluje kot umetniška grafika in manj kot knjižna naslovnica ... dramatičnen videz, zabrisana prostoročna pisava, košček barve, ki zmoti črno-beli videz grafičnega lista. Izbira materiala in izvedba sta na visoki ravni.

8. Najbolje oblikovana knjiga – ZNANSTVENA IN STVARNA LITERATURA
Delo: PROJEKT: NOVA GORICA
Avtor: Tomaž Vuga
Oblikovanje in prelom: studiobotas
Založba: ZRC SAZU, Inštitut za kulturne in spominske študije, 2018

Ko si namesto suhoparne zgodovinsko urbanistične strokovne objave avtor zamisli knjigo o mestu kot osebno pripoved njegovega lastnega sprehoda skozi gozd, ki »ni gozd kot celota«, bralca lahko le konistenten, jasen in pregleden, pa vendar subtilen oblikovalski prelom in prijazen format zanesljivo popeljeta skozenj, da bi se ne izgubil v goščavi spomin(k)ov, načrtov, zgodovinskih letnic in vseh drugih dejstev.

9. Najbolje oblikovana knjiga 2018
Delo: Nekaj zelo zelo lepega
Avtorica: Neža Maurer
Ilustracija in oblikovanje: Barbara Ogrič Markež
Založba: Založba Sanje, 2018

Pri pričujoči knjigi poezije Nekaj zelo zelo lepega je bila odločitev žirije popolnoma enotna. Gre za vrhunski izdelek, ki s svojo subtilno likovno govorico nagovarja bralca, diha z njim ter mu z vsako novo stranjo odpira nov pogled in novo doživetje. Preprosto, knjiga, pri kateri že na prvi strani vzdigneš obrvi, listaš naprej in listaš in listaš ... in se čarovnija ne neha.

Slike se ujemajo z besedami, besede se ujemajo z barvami, barve se ujemajo z belino, belina se ujema z globokimi vdihi.

Oblikovalka Barbara Ogrič Markež, ki je tudi avtorica ilustracij v knjigi, je z domiselno uporabo likovnih elementov, izbiro pisave, z menjavo različnih velikosti ustvarila ritem, napela nek imaginarni oblikovalski dramaturški lok, ki diha skupaj z poezijo. Avtorica je premišljeno zasnovala vsak detajl. Gre za vrhunski oblikovalski izdelek, ki je koeksistenčno izpeljan ob spremljavi dobre tiskarske izvedbe in dodelave.

Žirija: Jasna Andrić, predsednica

Člana: Žare Kerin in mag. Maja Gspan

Priznanje Slovenskega knjižnega sejma

Slovenski knjižni sejem podeljuje Društvu slovenskih pisateljev priznanje za dolgoletno sodelovanje pri pripravi in izvedbah naše osrednje knjižne prireditve. Stanovsko društvo slovenskih literatov in literatk najdemo že med pomembnimi pobudniki prvega slovenskega sejma knjig leta 1972, pod predsedovanjem Cirila Kosmača. Na prvem sejmu so sodelovali med drugimi Edvard Kocbek, Mira Mihelič, Bojan Štih, Igor Torkar, Ciril Zlobec,…Odtlej vsa leta bogatí sejemske dneve z ustvarjalnimi vsebinami, z živo prisotnostjo privablja bralstvo in se še posebej posveča mladim obiskovalcem. Pisateljska imena nam odpirajo poti do uglednih povezav doma in v svetu, na njihova vabila prihajajo na sejem izbrani vrhovi svetovne literature. Društvo slovenskih pisateljev s svojimi avtoricami in avtorji je duša knjižnega medija, skupaj z založniki, knjigotržci in bralno publiko pa tudi njegovo dejavno življenje. Hvaležni smo mu za to.

Najboljša poslovna knjiga 2018

Najboljša poslovna knjiga 2018 po izboru Združenja Manager in GZS - Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev je Podjetniška država, avtorice Mariane Mazzucato, ki je izšla pri Založbi Umco.

V ožji izbor sta se uvrstili tudi knjigi Hvalnica počasnosti, Carla Honoréja, in Ujetniki omrežij, Alija Žerdina.

V okviru 34. Slovenskega knjižnega sejma, novembra 2018 v Cankarjevem domu, je Združenje Manager v sodelovanju z GZS – zbornico knjižnih založnikov in knjigotržcev, že šesto leto zapored izbralo najboljšo poslovno knjigo. Komisija, ki so jo sestavljali Marjana Lavrič Šulman, Tanja Blatnik, Zdravko Kafol, Diana Jecič, Enej Kirn, Saša Mrak in predsednik Anton Papež, je pregledala 15 knjig zelo širokega spektra, od makroekonomskih naslovov, specializiranih poslovnih knjig do priročnikov.

V ožji izbor je komisija uvrstila tri knjige.

Knjiga Ujetniki omrežij, publicista Alija Žerdina, je izšla pri založbi Umco. Gre za vpogled v delovanje socialnih omrežjih, ki tematizirajo pomembne sociološke fenomene in zgodovinske dogodke, tako v Sloveniji kot po svetu. Zgodba o omrežjih moči se začne s tem, kako se je Žerdin v Brooklynu srečal z Michaelom Schwartzem, pionirjem raziskovanja ameriških korporativnih omrežij, v katerih je skoncentrirana ameriška finančna in gospodarska moč. Avtor vlogo in moč omrežij odlično prikaže skozi konkretne primere, začenši z dinastijo Rockeffelerjev, kasneje z omrežji in prepleti v jugoslovanskem in slovenskem prostoru, tako da bralcu približa razumevanje dogajanja tudi pri nas. Avtor delo zaključi s poglavjem o »samopomoči«, ko se slehernik ujame v določeno omrežje. Čeprav ima omrežje asociativno negativen prizvok, lahko deluje za skupno dobro. Konec koncev je vsak posameznik v nekem omrežju, le vprašanje je, za kakšno dobro bo v tem omrežju deloval.

Drugi knjiga, ki se je uvrstila v ožji izbor, je delo Carla Honoréja, Hvalnica počasnosti, ki je izšla pri založbi Chiara. Zmernost, kakovost in prava mera, ko gre za čas in dobrine (ali denar), lahko zamenjajo današnje hlastanje po vsem, kar lahko dosežemo ali dobimo. Zaradi dolgega delovnika smo neproduktivni, delamo več napak, smo nesrečni in bolni. Zdravniške ambulante so polne ljudi, ki trpijo zaradi težav, povezanih s stresom: nespečnost, migrene, povišan pritisk, astma in črevesne težave, če jih omenimo le nekaj. Knjiga je dala velik zagon novim gibanjem za počasnejši in kvalitetnejši način življenja. In avtor sploh ne pravi, da hitrost ni dobra. Knjigo je komisija uvrstila v ožji izbor, saj je pomembna z vidika osebnega razvoja in odgovornosti do samega sebe.

Za najboljšo poslovno knjigo 2018 pa je komisija izbrala knjigo Podjetniška država, razkrinkavanje zmot o javnem in zasebnem sektorju. Avtorica knjige je profesorica ekonomije inovativnosti na Univerzitetnem kolidžu v Londonu Mariana Mazzucato. Knjiga, ki je izšla pri založbi Umco, vzbuja še kako potrebno debato o vlogi države pri stimulaciji gospodarske rasti, do katere pripeljejo dolgoletne inovacije. Do nedavnega je veljalo, da naj bi razmeroma pasivna država predvsem poskrbela za ugodno ekonomsko okolje, ostalo pa bo potem opravil podjetni zasebni sektor. Knjiga ovrže zmoto o nerodni, birokratski državi nasproti dinamičnemu, inovativnemu zasebnemu sektorju in ugotovi, da zasebni sektor najde pogum za investiranje šele potem, ko je podjetniška država že naredila tvegane investicije. Vsa gospodarstva potrebujejo podjeten zasebni in javni sektor ter razumevanje vloge obeh, zato da bomo skupaj še bolj konkurenčni, uspešni in navsezadnje tudi vključujoči. In to mora biti zasluga vseh.

Priznanje za Najboljšo poslovno knjigo je iz rok predsednika komisije Antona Papeža prejel dr. Samo Rugelj, založba UMco.

Zlata hruška

Zlata hruška je znak kakovosti otroških in mladinskih knjig, ki jo podeljuje Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo. Po mnenju uredniškega odbora, ki vsako leto pripravlja Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, se tiste knjige, ki po vsebini in izvedbi izstopajo, uvrstijo med odlične izdaje leta in pridobijo pravico do znaka Zlata hruška.
Med odličnimi izdajami izberejo najboljše tri knjige v treh različnih kategorijah ter jim podelijo tri priznanja:

za izvirno slovensko mladinsko leposlovno knjigo,
za izvirno slovensko mladinsko poučno knjigo,
za prevedeno mladinsko knjigo.

Za izvirno slovensko mladinsko poučno knjigo je priznanje zlata hruška prejela knjiga Rade Kos Iz lončka v lonec: Naravno vrtnarjenje za male in velike vrtnarje ter odlični recepti iz domače kuhinje s fotografijami Rade Kos in Tadeja Maligoja ter ilustracijami Maje Lubi (založba Allegro).

Za prevedeno mladinsko poučno knjigo pa je komisija priznanje podelila knjigi Idana Ben-Baraka Ne liži te knjige (založba Miš) z ilustracijami Juliana Frosta in v prevodu Eme Karo.

Priznanja zlata hruška za prevedeno mladinsko leposlovno knjigo niso podelili. Znak za kakovost zlata hruška pa je prejelo 80 mladinskih knjig, ki jih je izdalo 22 založnikov.

Za ocenjevanje so letos izbrali 747 knjig, med njimi jih uredniški odbor priročnika v branje priporoča 62 odstotkov. Vsako leto narašča število izdanih naslovov in sorazmerno s tem tudi poznavalska in mentorska neobvladljivost tega področja. Podelitev zlatih hrušk je tako ena od priložnosti, da se v javnosti uveljavi promocija kakovostnih knjig, da javnost izve, da je mladinska književnost del umetnosti in kulture naroda in da ima mladinsko leposlovje tudi socialno, psihološko, etično in kulturološko poslanstvo. Rezultati vrednotenj so namenjeni založnikom in izdajateljem.