Miroslav Vilhar (1818–1871) je bil prijeten človek, mož izostrenega čuta in mehkega srca, a hkrati osebnost
izjemno klene in pokončne drže. Z besedo in glasbo, z mislijo in smelimi dejanji je kljuboval tudi težkim časom in
preizkušnjam, predvsem ko je bilo treba storiti odločne korake za enakovrednost slovenskega jezika z nemškim,
kar mu je tudi uspelo. Prepoznavamo ga kot tankočutnega snovalca, ki je znal s svojim delovanjem širiti slovenski
jezik in z njim povzdigniti in razveseljevati slovenski narod. Odprtega srca in duha se je znal približati preprostemu
človeku in ljudem, bil je dobrotnik, večkrat tudi v svojo škodo. Navduševal je s svojimi napevi in pesmimi, ki so šli
hitro v uho. Tudi njegove drame, komedije, šaljive pripovedi in zabavne igre so temeljile na posebni značajski in
besedni iskrivosti, v katerih je izoblikoval preprost, a sporočilno bogat jezik. Slovenski zakladnici je tako pridal svoj
nezamenljiv in dragocen kulturni delež.
|
|