Poskusov, da bi se slam poezija, ki se je na pobudo Marca Kellyja Smitha rodila v osemdesetih letih v chicaških klubih, uveljavila in prijela v slovenskem okolju, je bilo več. Zadnji val je naše kraje zajel pred dvema letoma, ko so večere slam poezije začeli organizirati v Kamniku, Mariboru, Celju in na Ptuju, pozneje se je pridružila še Ljubljana. Jeseni 2016 je bilo v Mariboru prvo državno prvenstvo, prva državna prvakinja pa je postala mariborska pesnica Nina Medved.
Organizatorji lokalnih slam dogodkov Pestbbesed (Kamnik), Ožuljeni jezik (Maribor), Zasljemimo! (Celje), Udarno in ekspresivno (Ptuj) in Mi smo tu (Ljubljana) so se povezali v neformalno zvezo SiSlam, ki bdi nad izvedbo državnih prvenstev in skrbi za povezovanje slovenskih slamerjev. V pičlih treh letih je slam poezija postala ena najpopularnejših oblik pesniškega nastopa pri nas, v celoti ji je bila posvečena prva izvedba celjskega pesniškega festivala Izrekanja, ki se je je udeležil tudi Marc Kelly Smith. Slam kot oblika pesniškega performansa pa je dozorel tudi za prvo temeljito teoretično obravnavo, do katere je prišlo na pobudo slovenskega pesnika Petra Semoliča in portala za poezijo Poiesis, na katerem je bila objavljena serija esejev slam šampionov iz Makedonije, Srbije, Hrvaške, Italije in Slovenije o podobi slam scen v teh državah. V okviru festivala Izrekanja se je 1. septembra letos odvilo tudi tretje državno prvenstvo v slam poeziji. Prvakinja je postala Neža Prah Seničar, ki bo Slovenijo konec novembra zastopala na evropskem prvenstvu v Budimpešti.
O slamu kot relevantni pesniški obliki bodo na Pisateljskem odru spregovorili Peter Semolič, Nina Medved in Kristian Koželj ter madžarski slam šampion István Pion.
|
|