Skrb se – pogosteje, kot se zdi – spreminja v oblike nasilja, ali pa je nasilna že sama po sebi. Skrb za hendikepirane, ženske, migrante in otroke praviloma predstavlja preplet ideologije skrbi, skrbstvenih praks in nasilne skrbi, ki »nadzoruje« ter ustvarja travme in odvisnosti. V času fundamentalističnega neoliberalizma se nasilna skrb pogosto naslavlja na ženske: ker so vse bolj izobražene in avtonomne, izstopajo iz tradicionalnih vzorcev podredljivosti, a množica nezadovoljnih in prekariziranih moških vztraja, da mora za ženske, ki jih ogrožajo migranti in njihova lastna družbena in kvarna svoboda, skrbeti. Ne izkoriščevalski neoliberalizem – ženske so postale grešni kozel današnjega sveta, zato se nanje tudi usmerja nasilna skrb.
Z nami bo knjiga;
Darja Zaviršek: Skrb kot nasilje (Založba /*cf.).
|
|