Opis:
Pomorska ekspedicija s posmrtnimi ostanki operne dive se nepričakovano prelevi v reševalno akcijo srbskih beguncev na predvečer prve svetovne vojne.
Leto 1914. Luksuzna potniška ladja odpluje proti otoku Erimo, rojstnemu kraju preminule operne dive Edmee Tetue. Ta si je v oporoki zaželela, da bi njene posmrtne ostanke raztrosili v tamkajšnjem morju. Na krovu se znajde vrsta različnih potnikov, od operne pevke, ljubosumne na Edmejin nepozabni glas, do možakarja, ki poskuša z glasom hipnotizirati kokoš. Tretji dan plovbe pa se karavani zgodi nekaj povsem nepričakovanega. Na ladjo se vkrca skupina srbskih beguncev, ki so v strahu pred nasiljem po atentatu na Franca Ferdinanda zbežali iz Sarajeva. Kljub odporu dela posadke pomorska pravila zahtevajo, da ladje pomagajo vsem v težavah na morju. Razpoloženje na ladji se s tem v hipu spremeni. Vsi namreč vedo, da niti na krovu niti na kopnem nič več ne bo, kot je bilo.
"In ladja gre močno zadeva opero, temo, ki bi se ji v svojih prejšnjih filmih izogibal. Šele v zrelejšem obdobju sem začel ceniti naše italijansko operno izročilo. Verjetno sem toliko govoril in pisal o svoji nenaklonjenosti do opere, ker naj bi jo vsak Italijan ljubil, še zlasti vsak italijanski moški. /.../ Vse življenje sem imel prirojen odpor do vsega, kar je drugim všeč, si želijo, ali 'naj bi' počeli. /.../ Sedaj, v poznih letih, sem se navdušil nad opero, vendar je težko priznati zanimanje za tematiko, do katere si tako dolgo odločno zanikal kakršno koli nagnjenje." (Federico Fellini)