NAZAJ
Izgnanstvo
Originalni naslov:
Exil
Angleški naslov:
Exile
Sekcija:
PERSPEKTIVE
Država, letnica:
Kosovo, Nemčija, Belgija, 2020
Trajanje filma:
120
Režija:
Visar Morina
Scenarij:
Visar Morina
Fotografija:
Matteo Cocco
Glasba:
Benedikt Schiefer
Podnapisi:
slovenščina
Jezik:
albanščina, nemščina
koda za glasovanje:
/
Igrajo:
Mišel Matičević (Xhafer), Sandra Hüller (Nora), Rainer Bock (Urs), Thomas Mraz (Manfred), Flonja Kodheli (Hatiqe), Victoria Trauttmansdorff (Ursova žena), Stephan Grossmann (g. Winkler), Uwe Preuss (g./Mr. Koch), Nicole Marischka (Valerie), Daniel Sträßer (Georg)
Nagrade:
Sarajevo 2020 (najboljši film, nagrada Cineuropa), nemška scenaristicna nagrada 2018, Tajpej 2020 (nagrada Združenja tajvanskih filmskih kritikov), Sundance 2020, Berlinale – Panorama 2020, Hongkong 2020
Opis:
Vročična, z elementi srhljivke začinjena študija moškega, ki se čuti diskriminiranega in se vse bolj zapleta v mreže lastne paranoje. Zmagovalni film letošnjega Sarajevskega filmskega festivala.

Po težkem dnevu v službi Xhaferja pri vratih njegovega doma pričaka mrtva podgana. Kdo jo je obesil tja in zakaj? Ti vprašanji ga vse bolj razjedata in za vedno spremenita njegove odnose doma in v službi. Ker je Xhafer v Nemčiji živeči Kosovar, je prepričan, da je žrtev ksenofobije. Ko mu njegova nemška žena namigne, da incident morda ni posledica diskriminacije njegovih sodelavcev, ampak dejstva, da ga preprosto ne marajo kot človeka, je užaljen, a hkrati ne more z gotovostjo trditi, da žena nima prav. Po šokantnem dogodku je Xhafer prisiljen premisliti svojo identiteto in se soočiti z vprašanjem, kakšen človek je v resnici.


"/.../ Živimo v paranoičnem času. To še zlasti velja za nemško družbo, ki jo najbolje poznam. Izkusili smo radikalne spremembe naravnanosti: najprej smo bili leta 2015 prepričani v nujnost pomagati beguncem, kar nas je navdalo z dobrimi občutki. Zatem, leta 2016, se je vse korenito spremenilo. /.../ Na splošno smo tujce obravnavali z določenim apriornim nezaupanjem. Zanima me prav to čustveno stanje, želel sem ga izraziti. S filmom Izgnanstvo sem želel upodobiti občutje ujetosti v lastno stališče, videnje, zaradi katerega smo slepi za vse drugo." (Visar Morina)