V enem svojih zgodnejših filmov se Jancsó loteva univerzalnih tematik človečnosti in zaupanja, v njem pa se kažejo že vsi zametki režiserjevih svojstvenih režijskih prijemov.
Druga svetovna vojna se bliža koncu in sedemnajstletni Jóska se vrača domov. A na poti ga večkrat zajamejo sovjetski vojaki in ga naposled zaupajo v varstvo ranjenemu vojaku Kolji, ki pase čredo krav. Čeprav mladeniča ne govorita istega jezika, se med njima splete prijateljstvo in skupaj se prepustita radostim poletnih dni, kot bi bilo vojne že konec.
»Ena najbolj ganljivih in pronicljivih analiz moške senzibilnosti in prijateljstva v zgodovini filmske umetnosti.« (Tony Rayns, Time Out)