Ljubim Elektro velja za eno najbolj mednarodno priznanih Jancsójevih mojstrovin. Zaznamuje jo prepoznaven koreografski slog, v katerem se prepletata hipnotična fotografija in vizualni jezik plesa.
Film, posnet po istoimenskem dramskem delu Lászlója Gyurkója, dogajanje grške tragedije umesti v Veliko madžarsko nižavje ter prevprašuje večni boj med tiranijo in svobodo: Ajgist je sedel na prestol po umoru Agamemnona, ki je dal ljudstvu preveč svobode. Pri tem nikakor ne gre spregledati vzporednic med osebnostjo Jánosa Kádárja, ki se je na oblast povzpel po zadušitvi revolucije leta 1956, in usmrtitvijo Imreja Nagya.
»Dasi remek delo, se izogne pretencioznosti, saj je Jancsó izmojstril svojo formo ... V splošno znani Elektrini zgodbi se vsi koščki mozaika sestavijo v veščo celoto in eno avtorjevih najboljših del.« (Gene Moskowitz, Variety)