Brezkompromisna satira, v kateri Ruben Östlund razgali plehkost modnega sveta ter odpre prostor obračunu med kapitalizmom in komunizmom. Zlata palma filmskega festivala v Cannesu.
Carl in Yaya sta manekena, ki poskušata uspeti v svetu mode, obenem pa raziskujeta meje partnerskega razmerja. Mladi par povabijo na luksuzno križarjenje z obilico superbogatih gostov, med katerimi so ruski oligarh, britanska trgovca z orožjem in kapitan ladje s socialističnimi idejami. Na začetku je vse vredno objave na Instagramu. A ladjo kmalu ujame nevihta, potniki pa dobijo morsko bolezen, in to prav med kapitanovo večerjo s sedmimi hodi. Klavrn konec križarjenja na glavo obrne tudi nekdaj neomajno razredno hierarhijo.
»Trikotnik žalosti (oz. izrazne linije, op. prev.) je izraz, ki se uporablja v lepotni industriji. Prijateljica je na zabavi sedela poleg plastičnega kirurga, ki je po hitrem ogledu njenega obraza dejal: 'Oh, precej poglobljen trikotnik žalosti imate ..., ampak z botoksom ga lahko zgladim v petnajstih minutah.' Govoril je o izrazni gubi med obrvmi. V švedščini jo imenujemo 'tegobna gubica', saj nakazuje, da ste se v življenju spoprijemali s težavami. Zdelo se mi je, da izraz veliko pove o obsedenosti našega časa z videzom in dejstvu, da je v nekaterih pogledih dobro notranje počutje drugotnega pomena.« (Ruben Östlund)