Transilvanija v filmu Cristiana Mungiuja še zdaleč ni pokrajina iz domišljijskih pripovedk, temveč neizprosna zibelka delavskega razreda, kjer na dan prihajajo ključni problemi sodobne Evrope.
Matthias pusti službo v Nemčiji in se nekaj dni pred božičem vrne v svojo večnarodnostno vas v Transilvaniji. Od zdaj naprej želi biti tesneje vključen v vzgojo svojega sina Rudija, za katerega je predolgo skrbela njegova mati Ana, ki se je sama ukvarjala z dečkovimi nerazrešenimi strahovi. Matthias veliko časa nameni svojemu očetu Ottu, ponovno pa obišče tudi svojo nekdanjo ljubimko Csillo. Ko v majhni tovarni, ki jo vodi Csilla, najamejo begunske delavce, se začne krhati mir v lokalni skupnosti. Na površje privrejo frustracije, konflikti in strasti, ki so se pred tem skrivali za kuliso medsebojnega razumevanja.
»Film ne govori o razmerah v Transilvaniji, niti o Romunih, Madžarih in Nemcih, ki naseljujejo skupno ozemlje. Ta pokrajina je prizorišče, vendar film govori tudi o Rusih in Ukrajincih, belcih in temnopoltih, sunitih in šiitih, bogatih in revnih, celo visoko- in nizkoraslih. Kadar koli je v sobi druga oseba, jo dojemajo kot pripadnika drugega plemena in s tem potencialnega sovražnika.« (Cristian Mungiu)