Slogovno izbrušena pripoved, ki načne temo individualnega in kolektivnega zla, eno od stalnic Zafranovićevega opusa, ter se pri tem osredotoči na represijo hrvaških in italijanskih fašistov.
Dubrovnik leta 1941. Idilično življenje trojice prijateljev, Hrvata Nika, Italijana Tonija in Juda Miha, grobo prekine začetek vojne ter uveljavitev ustaške in okupacijske oblasti. Toni, ki je zaročen z Nikovo sestro Ane, postane črnosrajčnik, Miho komaj uide ustaškemu klanju, Niko pa se pridruži partizanom. Ne glede na vse je Ane še vedno zaljubljena v Tonija in kmalu se poročita. Nasprotno pa je njen oče, kapetan Baldo, ogorčen nad dejanji fašistov, kakršen je navsezadnje tudi Toni, zaradi česar začne sodelovati z odporniškim gibanjem. A fašisti ga kmalu ujamejo in usmrtijo. Toni se medtem z Ane preseli v hišo njenih staršev, a tam naleti na Nika, ki ga krivi za Baldovo smrt ...
»Groteskni ali groteskno-karnevalski pristop se pokaže tudi v obravnavi seksualnosti, a zdi se, kot da bi se Zafranović temu vseskozi zoperstavljal, saj mu kot kontrapunkt služijo že graciozna telesa protagonistov /.../. Morda je res, da se film na pripovedno-dramaturški ravni zdi malce konfuzen, a zato je na stilistični naravnost osupljiv, z njim pa je Zafranović dvignil tudi pravi vihar estetsko-politične kontroverznosti, kar mu je navsezadnje prineslo tudi obtožbe protihrvaške nastrojenosti.« (Filmski programi)