Prvenec Gorana Markovića, postavljen v okolje prevzgojnega doma in prešit s spretno zamaskirano kritiko oblasti, je bil ob nastanku kritiška in komercialna uspešnica.
Zgodba, ki se razpleta v prevzgojnem domu za mladoletnike, se osredotoča na tri like: na Pero, sina prostitutke, ki v prevzgojnem domu pristane zaradi kraje, na molčečega, vase zaprtega Ljupča, ki počasi vendarle stke prijateljstvo s Pero, ter na novega svetovalca prevzgojnega doma, Žarka Munižabo, ki pri svojem delu z varovanci zavoda kljub nasprotovanju starejših kolegov uporablja sodobne metode – mladim prestopnikom pušča več svobode, trudi se pridobiti njihovo zaupanje, jim vliti voljo in jih tako pripeljati na pravo pot.
»Scenarij sem napisal s kolegom, ki je v popravnem domu za mladoletne prestopnike delal kot vzgojitelj. /.../ Povedali so mi, naj grem k sekretarju za mladoletne prestopnike po dovoljenje, da bi snemali kar v popravnem domu. Sekretar je zahteval scenarij in mi dejal, da bo dovolil snemanje, če mu bo tekst všeč. Naslednji dan me je zavrnil. 'Veste, zakaj mi scenarij ni všeč?' me je vprašal. 'Zakaj?' 'Zato ker nima osnovne stvari, to pa je, da jaz in vaš kolega opravljava Sizifovo delo. Ne zasluživa si plače, ker je naše delo ničevo. Ko se med otrokom in družbo vzpostavi odnos preganjanega in preganjalca, je zgodba končana.« (Goran Marković)