V svojem najnovejšem filmu priznani iranski režiser znova premika meje filmskega ustvarjanja. Skozi sopostavitev dveh ljubezenskih zgodb se sprašuje o neslutenih in nemalokrat grenkih posledicah umetniškega ustvarjanja ter o (nez)možnosti bega pred represijo.
Kot že v številnih prejšnjih filmih Jafar Panahi tudi tokrat igra samega sebe. V vasi, le streljaj oddaljeni od turške meje, na daljavo režira film, katerega dogajanje je umeščeno v Turčijo.
Asistent režije Panahiju vsak večer prinese nove posnetke, ta pa iz njih počasi sestavlja film o paru, ki skuša prebegniti v Francijo. Med njegovim bivanjem v vasi ga nekega dne obišče skupina starejših vaških veljakov. Od režiserja zahtevajo, naj jim izroči fotografijo prešuštnega para iz vasi, ki naj bi jo po njihovem posnel. Čeprav ta vztraja, da nima nobene takšne fotografije, mu vaščani ne verjamejo.
»Film, ki se je uvrstil v tekmovalni sklop beneškega festivala /... / je Panahijevo najnovejše – zelo neposredno – pričevanje o tem, da se bo navsezadnje zaslišal glas umetnosti in protesta, ne glede na vse. Kompleksno delo romaneskne zgoščenosti se uvršča med najbolj drzne in dognane izjave enega največjih filmskega ustvarjalcev sveta, ki bo pritegnila vsaj tako obsežno globalno občinstvo umetniškega filma kot njegova prejšnja dela.« (Jonathan Romney, Screen Daily)