Zgodba o brezvoljnem uradniku, ki ga zdravniška diagnoza prisili, da začne razmišljati o smislu svojega življenja, je polnokrvna britanska priredba japonske klasike Ikiru Akira Kurosave iz leta 1952, ki jo je tokrat priredil nobelovec Kazuo Išiguro.
London sredi petdesetih. Williams je ostarel javni uslužbenec, obsojen na dolgočasno birokratsko prekladanje papirjev v mestu, ki se trudi okrevati po drugi svetovni vojni. Ko mu zdravniki sporočijo usodno diagnozo, se odloči dvigniti vse prihranke in odpotovati na morje, da bi v soncu čim bolj plodno užil dneve, ki so mu še preostali. A žal ugotovi, da ne ve, kako to storiti. Ob srečanju s sodelavko, ki pooseblja radost življenja, kakršne ni sam nikoli čutil, Williams odkrije način, kako v sebi najti srečo in jo deliti s skupnostjo, katere neopazni del je bil že od nekdaj.
»Ena ključnih razlik med našo priredbo in japonsko predlogo je, da je bil izvirni film za japonsko občinstvo sodobni primerek socialnega realizma. Zelo neposredno je spregovoril o položaju povojne Japonske. Ustvariti delo, ki je v bistvu zgodovinski film, umeščen sedemdeset let v preteklost, spremeni naravo njegovega sporočila. Morda bi lahko zagovarjali, da je sporočilo sedaj glas iz preteklosti, ki poskuša ozavestiti sedanjost.« (Oliver Hermanus)