24. Liffe

6. novembra se je začel festival, ki ga filmofili celo leto – vsako leto – nestrpno pričakujemo. Pričel se je LIFFe, 24. zapovrstjo, ki je na otvoritveni večer za občinstvo že takoj poskrbel z zabavno dramsko točko. Show na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma je ustvaril Lado Bizovičar, kasneje pa je spregovoril tudi sam direktor festivala, Simon Popek. Sledil je otvoritveni film, in sicer je bil to spektakel madžarskega režiserja Györgyja Pálfija Zadnji rez: Dame in gospodje. Celovečerec predstavlja inovacijo v filmski produkciji, saj je zgrajen iz delčkov 450 že obstoječih filmov in serij. Pravzaprav gre za nekakšno sestavljanko, ki tvori smiselno celoto romantične vsebine. LIFFe je tako že prvega dne udaril z neobičajnim filmom, kar pa se je od festivala tudi pričakovalo. Po filmu je bil v preddverju organiziran sprejem, kjer je bilo na voljo malo morje eksotičnih dobrot. Družili smo se, jedli, vinčkali, na koncu pa končali s polnim trebuhom in nasmeškom na obrazu, saj smo vedeli, da je bil to le uvod v težko pričakovano 12-dnevno liffovanje. V Ljubljano je v ta namen prišlo kar nekaj gostov iz različnih držav. Najprej sta se nam predstavili avstrijski režiserki filma Za vedno neosamljene, Monja Art in Caroline Bobek, istega dne pa so gostili tudi našega igralca Marka Mandiča, ki letos igra kar v dveh nemških filmih. S seboj je pripeljal tri režiserje: Thomasa Arslana (režiserja filma Zlato), Stefana Westerwellerja in Patricka Schuckmanna (režiserja filma Izgubiti razum). Prav nič presenetljivo ni, da sta bila oba filma kaj kmalu razprodana. Dan za tem so v Kinu Komuna gostili že omenjenega Györgyja Pálfija, ki nam je razlagal, od kod mu pravzaprav ideja za tako poseben in netipičen film. Istega večera pa se je v Cankarjevem domu ponovno odvil družaben dogodek, znan pod imenom Moj filmski junak, kjer so se gostje lahko našemili v svojega najljubšega filmskega junaka. Pogostitev je bila znova prestižna, saj so se okusne pijače kar točile in točile. No, petkova noč se je odtočila, naslednjega dne pa smo že nadaljevali s pogovori z gosti. Tokrat so v goste povabili Igorja Prinčiča in Miho Černeca, producenta filma Zoran, moj nečak idiot. Gre za slovensko-italijansko koprodukcijo, ki se je LIFFovcem kar prikupila. Med drugim so tekom festivala gostili še nemškega režiserja Juliana Romana Pölslerja, ki je režiral film z zanimivo vsebino Stena. S seboj je pripeljal psa Luksa, ki tudi nastopa v filmu. Vsi smo ga bili veseli. Luksa, namreč. Po projekciji filma Muke po Mateju pa so nas obiskali tudi Lordan Zafranović, Boris Cavazza in Karpo Godina.

Da je LIFFe mednarodni filmski festival, vemo vsi, zato je prav, da spregovorimo tudi o letošnjem izboru filmov. Pestra ponudba je vsebovala več kot sto celovečercev, v meniju pa so bili zajeti tudi sklopi kratkih filmov. Lahko smo si ogledali veliko predpremier, kar nekaj pa jih je potrebno izpostaviti. Omembe vreden je vsekakor celovečerec z naslovom Llewyn Davis, nov izdelek bratov Coen. Coenova seveda znata ustvariti posebno atmosfero, za kar si zaslužita precejšnjo pohvalo. Potem je tu Philomena, angleška drama, ki o otožni vsebini debatira na simpatičen način. Tu so tudi romantična drama Priseljenka, ki ima kar močen casting (Joaquina Phoenixa, Marion Cotillard in Jeremyja Rennerja), humoristična pustolovščina Nebraska, katere glavni krivec je Alexander Payne, in že v startu razprodana Svinjarija in Adelino življenje. Tudi Ničelni teorem s Christophom Waltzom na čelu pričara nek nekonvencionalno bizaren (znanstveno)fantastičen svet. In za vsakega od teh je treba poudariti, da ima svoj žanr, tako da si prav vsak gledalec lahko izbere svoje(ga). Tudi ostala ponudba v meniju je kričala »poglej me!«, npr. očarljiva črno-bela ameriška komedija Frances Ha, misteriozna francoska drama Preteklost, žurerska hollywoodska polkriminalka Spomladanske žurerke, romantična angleška drama Večna ljubimca, prikupen družinski nemški film Nenavadna muca in ogromno drugih.

24. LIFFe je bil pravzaprav več kot filmski festival, saj je LIFFova ekipa poleg mnogih filmskih projekcij, ki so se vršile v Cankarjevem domu, Kinodvoru, Kinu Komuna, Slovenski kinoteki, Kinu Šiška in Koloseju Maribor, stalno skrbela tudi za zabavno-družabne večere. Občinstvo sito, nagledano in že v nizkem startu za naslednji LIFFe.

Vesna Videnovič