Joachim Kühn solo  

Štihova dvorana, 4. julij 2014 

Ko so nemškega pianista Joachima Kühna nekoč vprašali, ali igra klasiko ali jazz, je preprosto odgovoril, da igra glasbo. Tako preprosto in obenem vseobsegajoče bi lahko opisali tudi njegov sijajni solistični nastop v Štihovi dvorani. Čeprav se je v našem intervjuju na vprašanje, ali terja solistični nastop posebno vrsto duševne spokojnosti in umiritve ali pa se raje prepušča lastnemu spremenljivemu razpoloženju, malce pošalil, češ da mora pri tovrstnem nastopu kot 70-letnik še zlasti paziti na energijo, ni na sugestivnem nastopu niti za hip dajal vtisa priletnega možakarja.

Pred vsako skladbo se je zamišljeno zazrl v tipke, nato pa je iz njega izbruhnila strastna silovitost, s katero jih je »napadel«. Prsti so brzeli na vse strani in se izkazali v različnih pristopih, od grozdastih akordov prek trdnega ritmiziranja z desno roko do plavajočega meandriranja z levo roko. Svobodnjaške ideje so se prosto parile s strožjimi obrazci iz klasike, neumljive in viharniško odigrane melodije pa z enako neugnano ritmiko. Meje med klasiko in jazzom ni bilo slišati, niti takrat ne, ko je zaigral skladbi Ornetta Colemana. Koncert so posneli za objavo pri založbi Clean Feed; ne dvomimo, da bo izid pričakan z vzkliki navdušenja, kakršne smo slišali tudi na koncertu.

Mario Batelić

Ker tokrat na Kühnovem solističnem koncertu ni bilo dovoljeno fotografirati, objavljamo nekaj utrinkov koncerta s triom 3. 7. 

{rss uri=http://picasaweb.google.com/data/feed/base/user/107185858964134109758/albumid/6033305977748190385?alt=rss&kind=photo&hl=sl}

foto Nada Žgank