Jaga Jazzist

Križanke, 2. julij 2014

Podobno raznovrstnost, a podprto z bolj odkritimi navezavami na kopico nejazzovskih slogov, smo slišali tudi v sijajnem zaključku uvodnega festivalskega dne, ko je na oder Križank stopila osemčlanska norveška zasedba Jaga Jazzist. Bend, ki je v dveh desetletjih delovanja izoblikoval čisto samosvoj pristop in ima malone kulten status, je upravičil sloves enega najvidnejših raziskovalcev možnosti spajanja jazza z drugimi zvrstmi.

Eklekticizem v primeru Jaga Jazzist ni nikoli sam sebi namen, ampak, kot je mogoče lepo slišati na koncertu, sredstvo za doseganje kolektivne zvočne izkušnje, ki se je je navdušeno občinstvo zlahka »nalezlo«. Zapletene, a po svoje zelo zapomljive in všečne skladbe so člani zasedbe gradili premišljeno, se premikali od elektronskih »groovov« ali rockovskih nastavkov do jazza, neoklasike in omamne ambientalne glasbe. Tako kot so vešče krmarili med žanri, so se tudi znotraj za muziciranje zelo razpoloženega kolektiva spreminjali poudarki – od energične in ponekod naostrene »rockovske« ritemske sekcije prek psihedeličnih elektronskih valovanj do vznesenih jazzovskih pihalskih vložkov.

Čeprav je bilo jasno, da zasedbo sestavljajo sami izvrstni glasbeniki, pa so ves čas čvrsto in zagnano odigranega koncerta bolj kot solistične prispevke poudarjali kohezivnost skupinskega igranja. Zanos in zagon Jaga Jazzist sta se tako z vsako skladbo stopnjevala ter ob koncu dosegla pravcati crescendo, ko so se številne zvrsti in pristopi zlili v kalejdoskopski zvočni ognjemet.

Mario Batelić



{rss uri=http://picasaweb.google.com/data/feed/base/user/109749061448260716122/albumid/6031829914527800145?alt=rss&kind=photo&hl=sl}

Foto Nada Žgank