V nedeljo, 22. novembra, na zadnji dan letošnjega Liffa, je Alassane Sy obiskal dopoldansko projekcijo filma Sredozemlje. Sy je igral glavno vlogo brezpravnega burkinafaškega migranta, ki s prijateljem prispe na italijansko obalo, kjer je deležen tako spontane kot legalizirane diskriminacije. Film mladega italijanskega režiserja Jonasa Carpignana je (ob Mustangu Deniz Gamze Ergüven in Učni uri Kristine Grozeve in Petra Valčanova) eden od treh finalistov za nagrado lux, ki jo evropski parlament podeljuje celovečercem s poudarjeno evropsko integracijsko problematiko – in ki si jih je občinstvo lahko ogledalo v sklopu letošnjega ljubljanskega festivala.

Syja so po včerajšnjem ogledu premagala čustva, saj se mu zdi film, ki so ga snemali dve leti, še strašnejši in ganljivejši v luči trenutnega institucionaliziranega rasizma, kakršen v srednji Evropi še nekaj mesecev nazaj ni bil zamisljiv. »Vsi smo ena sama velika družina, in nihče ne bi smel graditi zidov med nami,« je skrušen dodal in ostro obsodil politike, ki pod krinko patriotizma trgajo vezi med ljudmi. Zlasti iracionalen odziv francoskega političnega vrha na nedavne tragične dogodke pa daje slutiti, da bo še huje. Gledalci, ki so se v pogovor dejavno vključili, so med drugim poudarili, da je film včasih videti kot dokumentarec. Nič čudnega, je pripomnil Sy in povedal, da so pri filmu sodelovali številni pravi migranti, podrobno pa je opisal tudi različne motive, zaradi katerih se ljudje odločijo za pogumno in tvegano pot – od nenehne propagande o blagostanju v Evropi do vojn, ki so posebno na bližnjevzhodnih območjih povsem uničile tako državne ureditve kot naravne vire. Igralec je nazadnje pripomnil, da se bomo morali skupaj odločiti – ali bo Evropa še naprej podlegala ločevanju in rasnemu ekskluzivizmu ali bomo to presegli ter se zavedli medčloveške in mednarodne povezanosti.

Zapisal Andraž Jež

Foto Iztok Dimc
{rss uri=http://picasaweb.google.com/data/feed/base/user/109749061448260716122/albumid/6220267486156600913?alt=rss&kind=photo&hl=sl&imgmax=d}