Tekmovalni program glasbenih videospotov

TO, 17. 11. ob 20. uri

Kino Šiška, mala dvorana 

Kjerkoli, kadarkoli

Bojana Bregar

Glasbeni videi so najbolj gledana filmska zvrst na svetu. Ta oblika kratkega filma se je z adventom You Tuba za vedno (da, za vedno) poslovila od svojega nekdanjega televizijskega okolja in se preselila na spletne kanale. Ti so precej bolj obširni, bolj dostopni in bolj demokratični od vsega, o čemer so si videospoti drznili sanjati v najbolj divjih sanjah. Še celo v dobrih starih zlatih časih MTV-ja si niso mogli predstavljati, da bodo nekoč planjave svetovnega medmrežja preplavljale podobe in glasba – njihove podobe in njihova glasba – ki bodo lahko v istem trenutku v ušesu newyorškega japija na podzemni, zamorjenega najstnika na švedskem podeželju, v zakajenem beograjskem stanovanju brez balkona ... Kjerkoli! Kadarkoli! Za vse enako!

Ob tej ekstazi informacij potem neizogibno nastane težava, kako iz dobesedno nepregledne množice vsebin izbrati tisto, kar nas zanima in česar si želimo videti, kar je še toliko hujše za tiste, ki nismo pasivni odjemalci, ker vemo, kaj hočemo. Umanjka element kuratorstva, saj v divjih prostranstvih nihče ne opravlja dela, ki so ga na MTV-ju in na drugih glasbenih televizijah za nas opravili uredniki (in založbe). To je izziv, s katerim se YouTube spoprijema svojevrstno, bolj ali manj učinkovito in zadovoljivo, ko prepušča kuratorsko nalogo – znova skrajno demokratično – samim uporabnikom.

Medtem se na spletu dogaja manjša revolucija, sploh v kratkih (pa tudi celovečernih) filmih, saj se pospešeno pojavljajo strani, ki ponujajo kuriranje, bodisi brezplačno ali pa deloma plačljivo, v smislu ponudbe »video on demand«. S tem se že nekaj časa spogleduje Vimeo, še ena neznansko popularna spletna platforma, namenjena nalaganju in deljenju video vsebin, pa MUBI, ki legitimnost izbire upravičuje z arzenalom filmskih kritikov, ki selekcionirajo in ustvarjajo spremljevalne tekste, omenimo lahko tudi Short of the Week, pa pobudo revije New Yorker, ki sledilcem na svoji spletni strani prav tako ponuja lasten izbor kakovostnih kratkih filmov.

Zakaj omenjam vse to? Ker menim, da glasbeni spot na globalni ravni potrebuje prav takšen model kuratorstva in distribucije. In tudi, ker ga v Sloveniji že imamo. Podoba-Glasba si je to poslanstvo zadala že pred kar nekaj časa in ga v zadnjih letih s samostojnim programom izbranih glasbenih spotov na Liffu odmika vedno dlje stran od banalnosti, v katero zapade umetniško delo, ko ostane brez konteksta. Projekcija videospotov v kontekstu filmskega festivala jim podeli dostojanstvo, ki ga s svojo kakovostjo, inovativnostjo in vsebinskim presežkom tudi zahtevajo.

Ogled letošnjega izbora raznovrstne videospotovske produkcije naj bo tako popotnica k odkrivanju novega v svetu filma in glasbe, ki v tako samoumevni obliki zapolnjujeta vsakdan vsakega od nas, ki si brez YouTuba ne znamo več predstavljati normalnega, človeka vrednega obstoja. Naj vam glasbeni video, ki ga gledate na velikem platnu, poruši predstave o tem, kaj bi glasbeni video moral biti, in o tem, kje mu je prostor.

I See Monstas: Circles

VB, 2014

režija Josh Cole

Roy Kafri: Mayokero

Izrael, 2014

režija Vania Heymann

Chulius & the Filarmonicos: Don't

Španija, 2014

režijaFermín Cimadevilla

She & Him: Stay Awhile

Španija, ZDA, 2014

režija CANADA

Sia: Elastic Heart

Avstralija, 2015

režija Sia, Daniel Askill

Stromae: Carmen

Francija/France, 2015

režija/by Sylvain Chomet

Cold Mailman: Something You Do

Norveška, 2015

režija André Chocron

Jamie XX: Gosh

Švedska, VB, 2015

režija Erik Wernquist

Red Hoot Oboe Monger: Granularity

VB, Norveška/GB, Norway, 2015

režija/by Red Hoot Oboe Monger

Ed Sheeran: Photograph

VB/GB, 2015

režija/by Emil Nava

Kendrick Lamar: Alright

ZDA, 2015

režija Colin Tilley

Nicolas Godin: Widerstehe Doch Der Sünde

VB, Francija, 2015

režija The Sacred Egg