Ljudje so v današnjem času veliko bolj osveščeni pri prehrambenih navadah, pa tudi okoli okoljskih tem, kot je bilo to za časa mojega otroštva pred štirimi desetletji, ko se nam je plastika zdela predvsem super material, bolj malo pa je bilo besede o tem, kam jo bomo odvrgli. Samoumevno se nam je zdelo, da imamo štiri letne čase in da je Božič bel, da so ledene ploskve na Arktiki dovolj debele, voda iz pipe pa pitna. Že mi, predvsem pa naši otroci in vnuki, bodo dediči naših ravnanj in ravnanj naših staršev.

Obseg znanja se je predvsem s svetovnim spletom močno razširil, posamezne znanstvene discipline so se poglobile in specializirale, ljudi, ki bi bili sposobni povezovati bogastvo vseh teh modrosti, pa je vse manj. Zato o svetu, o sebi, o lastnem telesu ne razmišljamo več celostno, temveč parcialno.

Festival Dao Yah poskuša razmišljati v obratno smer, podati odgovore na vprašanja o človeku kot celostnem bitju. O dopolnilnih načinih smiselnega in smotrnega ravnanja s samim seboj.

Zanimivo je, da se bo nekaterih vprašanj, ki jih bomo načeli na festivalu Dao Yah, dotaknil tudi festival Tolstoj, iskalec resnice, ki ga pripravljamo od januarja do aprila. Tolstoj je bil aristokrat, ki si je želel postati kmet. Njegove roke, s katerimi je napisal svoje tankočutne literarne mojstrovine, niso roke pianista, temveč robustnega obdelovalca zemlje. Vegetarianec Tolstoj se je zavzemal za to, da človek poje zgolj tisto, kar pridela sam. Kmečko življenje je bilo zanj prvobiten življenjski slog, s katerim je želel omiliti svoj neznosen strah pred smrtjo, ki ji pravi ruski kmet pogumno zre naravnost v oči, vsaj tako se mu je zdelo.

Večina ljudi si želi živeti dolgo in zdravo. Ker je življenje temeljita in užitkov polna učna ura. Le zakaj bi se odrekli nečemu tako mamljivemu?

Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma