V Kinodvoru je bil včeraj predvajan iranski film Brez datuma in podpisa. Že pred projekcijo samo je prisotne nagovoril režiser Vahid Jalilvand, ki je po ogledu filma odgovarjal navdušenemu in vidno zainteresiranemu občinstvu. Tehtnih vprašanj in še zanimivejših odgovorov ni manjkalo, in želeli bi si, da bi pred projekcijo zadnjega večernega filma ostalo več časa za nadvse obetavno razpravo. Ta bi se utegnila dodatno razviti iz zanimivih filoloških poudarkov temeljnih konceptov, s katerimi je avtor še z nastopom osvetljeval delo, ki ga je zasnoval s scenaristom Alijem Zarnegarjem. Kratek intervju, ki ga je z avtorjem opravila kar publika sama, je vodil moderator Toni Cahunek, simultano pa je režiserja spretno tolmačila Nada Altbauer. Navdušen odziv in aplavz sta pokazala, da je občinstvo film vzelo za svojega. Pohvale na račun filma in ekipe, predvsem profesionalnih igralcev in osupljivo nadarjene nešolane igralke, so kar deževale.

Celovečerec je obravnaval težavno moralno vprašanje; kot je bilo razvidno tudi iz pogovora z avtorjem, je film želel preizprašati vest subjekta, ki se znajde v tragični verigi dejanj udeležencev, ki so brez krivde krivi. V središče je postavljena smrt otroka družine z dna družbene hierarhije, krivdo pa, ne brez omahovanja, naposled prevzame zdravnik, ki je na usodno noč pred dečkovo smrtjo povzročil nezgodo. A ta je bila le člen v verigi: kot krivec se javi še pobegli voznik, zato zdravnikova odgovornost ni popolna. In klobčič se odvija vse do prizora, ki zre v nas tudi z naslovne fotografije. Skozi film se izkaže, da glavni protagonist ni zdravnik, ki je (sicer po mučnem molku in upravičeno ostri samokritiki) zmožen prevzeti odgovornost, niti voznik: v središču filma se znajde družina z dna. Torej anonimna družina brez imena, če se sklicujemo na naslov. S táko interpretacijo naslova pa je mogoče tudi nadaljevati: brez podpisa morebiti pomeni, da v dolgi verigi nezgod ni nihče neposredno in absolutno odgovoren. Temu primerno celovečerec ni postregel s katarzo, ne z glasbo ne s humorjem, temveč s kompleksno fabulo, tragično zasnovo in umetniško dovršenostjo. Zato o tem filmu le dobro.

Zapisala Nataša Šušteršič

Foto: Domen Pal