V soboto ob 15. uri je bila v Kinodvoru projekcija drame Rekviem za gospo J., ki na ozadju pretresljive osebne zgodbe kritično motri tranzicijo v nekdanjih jugoslovanskih državah. Po filmu se je z moderatorjem Tonijem Cahunkom pogovarjal režiser in scenarist Bojan Vuletić, ki ga je pričakal gromek aplavz prevzetega občinstva. Izvedeli smo, da je zlasti po letu 2000 srbska tranzicija drvela s tako neizprosno naglico, da je želel filmsko upodobiti, kako se je počutila večina opetnajstenega in vse bolj brezpravnega naroda. Številnim se namreč še vedno zdi politično nekorektno razpravljati o tem, da nekaj ni v redu. V povezavi z Družinico Jana Cvitkovića, ki jo je s filmom vzporejal eden od gledalcev, pa je režiser poudaril, da si družbi kljub drugačnemu BDP nista tako zelo različni. V obeh rastoča družbena neenakost povzroča velike stiske, ki jih dodatno krepi neiskrenost vsakega posameznika pred lastno družino.

Srbsko-makedonsko-bolgarsko koprodukcijo so snemali na več prizoriščih. Opuščena tovarna, kjer se nostalgično in obenem obupano sprehaja Gospa J. (ki jo je osupljivo prepričljivo interpretirala legendarna Mirjana Karanović), se nahaja v Sofiji, večino interierjev pa so posneli v Beogradu. Snemali so v različnih resničnih stanovanjih, ki pa jih je scenografka opremila povsem po svoje. V nekaterih prizorih se, kakor nam je zaupal režiser, filmska fotografija namenoma izogiba pretirani globini in tako ustvarja teatralen vtis, do neke mere pa so tudi igralske vaje spominjale na priprave gledaliških igralcev.

Zapisal Andraž Jež

Foto Iztok Dimc