Slovenski knjižni sejem je nastal leta 1972, v Unescovem mednarodnem letu knjige. Ideja se je porodila na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 1971. Pri večerji v neki restavraciji so za mizo sedeli štirje založniki iz dveh slovenskih založb, in sicer Jože Košar in Dušan Drolc iz mariborske založbe Obzorja, iz ljubljanske Cankarjeve založbe pa Miloš Mikeln in Martin Žnideršič (na fotografiji prejema priznanje posebno priznanje Slovenskega knjižnega sejma). Zamisel so po vrnitvi domov predstavili tedanjemu Odboru za založništvo pri GZS, v katerega so takrat morale biti včlanjene vse založbe. Strinjali so se, da je slovenski nacionalni sejem primeren in potreben za nadaljnji razvoj slovenskega založništva. Ob pripravi prvega sejma je nastala tudi politična težava, saj naj bi sejem slovesno odprl tedanji predsednik republiškega izvršnega sveta (danes bi rekli predsednik vlade) Stane Kavčič. V imenu organizacijskega odbora so šli k njemu direktor DZS Ivan Bratko, Gregor Kocijan in Martin Žnideršič in predsednik je povabilo prijazno sprejel. Popoldne istega dne pa je bila seja tedanjega partijskega centralnega komiteja, na kateri so Staneta Kavčiča odstavili. Sejem je potem odprl tedanji predsednik SAZU Josip Vidmar.

Prvi Slovenski knjižni sejem je potekal od 10. do 17. novembra 1972 na Gospodarskem razstavišču v današnji dvorani Galerija. Razstavljalo je 17 založnikov, ki so pokazali tri tisoč novosti iz zadnjih treh let. Izjemnost dogodka so dokazale tudi nagrade Kulturne skupnosti Slovenije in Ljubljane: nagradi knjiga leta sta prejela Lojze Kovačič za Sporočila v spanju – Resničnost in dr. Adolf Bibič za Zasebništvo in skupnost, Pavle Zidar pa nagrado delo leta za najboljši mladinski tekst Kukavičji Mihec. Častni diplomi sta prejela Ferdo Godina za Kos rženega kruha in Branka Jurca za Rodiš se samo enkrat. Sejem je na tem prizorišču ostal do konca sedemdesetih, leta 1981 pa se je s svojo peto postavitvijo preselil v Cankarjev dom, kjer gostuje še danes.

V 45 letih svojega delovanja je tako iz skromnih začetkov postal največja in najpomembnejša prireditev na področju knjige in branja pri nas.

PRIZORIŠČE 33. SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA

Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, Prešernova cesta 10, Ljubljana
preddverja in dvorane

PRIREJATA

Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije in Cankarjev dom

Upravni odbor

Zdravko Kafol, predsednik

Člani:

• Dr. Miha Kovač, Založniška akademija
• Helena Kraljič, Cicifest
• Luka Novak, Debatna kavarna
• Mag. Brigita Pečovnik, Cankarjev dom
• Rudi Zaman, Forum
• Renata Zamida, Države v fokusu
• Alina Carli, Kulinartfest
• Nina Kokelj, Pisateljski oder
• Nika Kovač, Najs(t)
• Tina Popovič, Ilustratorski kot

Projektna skupina Cankarjevega doma

• Mateja Peric in Tina Kramberger, vodji projekta
• Maja Vidergar, vodja promocije
• Gregor Rogač, razstava
• Barbara Rogelj, kulturno-vzgojni program Cankarjevega doma
• Kristina Jermančič Golc, Šolski knjigosled
• Špela Rogelj, koordinacija pokroviteljev
• Maja Gspan, celostna podoba, oblikovanje

VSTOP NA PRIREDITEV

prost vstop na razstavo

brezplačne vstopnice za večino prireditev v dvoranah; za prireditve z vstopnino je cena navedena pri opisu prireditve.

prireditve kulturnovzojnega programa Cankarjevega doma 7.5 EUR

Vstopnice bodo so na voljo v Informacijskem središču CD (podhod Maxija) T (01) 2417 299 E Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. odprto ob delavnikih od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami pred dvoranami.