Sklepna slovesnost 29. mednarodnega ljubljanskega filmskega festivala Liffe v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma se je ob 19.30 začela z nastopom dueta Pliš (Aleksandra Ilijevski in Marko Gregorič), nato pa je na oder stopil voditelj Branko Završan, ki je zbranim izrazil toplo dobrodošlico ter se zahvalil glasbenikoma. Nato je k besedi povabil Tino Jančič, da v imenu mladinske žirije, ki so jo ob njej sestavljali še Aleš Belšak, Sara Janežič, Ema Paš in Ajda Rudolf, podeli nagrado mladih ljubiteljev filma kinotrip. Tina Jančič je nagrado podelila filmu Jezdec Chloé Zhao. V obrazložitvi je med drugim poudarila, da gre za »pristen prikaz življenja, iskreno igro in čudovite posnetke narave«, vsak pa se lahko poistoveti z »izzivi, s katerimi se sooča ob izgubi svojih sanj«. V imenu filmske ekipe Jezdeca je nagrado prejel začasni odpravnik poslov Veleposlaništva ZDA Gautam Rana. Ta je povedal, da so pri ambasadi ponosni, da so sponzorji izvrstnega festivala in da je nagrado kinotrip prejel ameriški film. Zatem je bila podeljena nagrada občinstva zmaj. Publika 29. Liffa je z oceno 4,66 točke od petih kot najljubšega izbrala film Aga režiserja Milka Lazarova. Ker se ta slovesnosti ni mogel udeležiti, je poslal video izjavo, v kateri se je jedrnato zahvalil festivalskemu občinstvu, Liffu pa zaželel: »Le tako naprej!« Nagrado združenja filmskih kritikov fipresci je v imenu tričlanske žirije (ki sta jo sestavljala še Robert Horton in Kristina Kudelova) podelila žirantka Jasmina Šepetavc. Film Stiks, ki je nagrado prejel, je publiko prepričal z »dramatično sprevrnitvijo« teme moža in morja – v tem primeru gre za žensko, katere stik z morjem je prispodoba za »soočenje z vestjo«. Nagrado je sprejela soscenaristka filma Ika Künzel. Ta je povedala, da jim je delo na filmu vzelo devet let, nagrada pa da je odlična popotnica še za nadaljnjih devet.
Kot četrta je bila podeljena nagrada za najboljši kratki film, o kateri je letos spet odločala tričlanska mednarodna žirija, tokrat Igor Bezinović, Milan Stojanović in Tanja Hladnik. Ta je najprej izpostavila posebno omembo, ki si jo je letos »za impresivno vizualno upodobitev strašljive vizije temačne celice«, videz likov in smisel za humor prislužila Celica Dušana Kastelica. Nagrado za najboljši kratki film pa je prejela ganljiva in angažirana Matria Álvara Gaga Díaza. Nagrado, ki jo je v njegovem imenu sprejel programski vodja festivala Liffe Simon Popek, je podelil Marko Kozamernik, direktor podjetja Rap-ing inženiring. Ta je v imenu svojega podjetja, enega od sponzorjev festivala, ki se ukvarja z videotehnologijo, tehnično pa podpira tudi digitalizacijo starih filmskih podob, filmski ekipi poklonil …, s katerim si bo, kot je povedal, »odslej lahko ogledoval svoje polizdelke«. Gago Díaz pa je poslal tudi video izjavo, ki je z informativnostjo daleč presegala svoj žanr. Vidno srečen se je zahvalil za nagrado na »zelo pomembnem festivalu«, povedal, da Slovenije žal še ni obiskal, predvsem pa je izjavo posvetil glavni igralki, naturščici Francisci Iglesias Bouzón, ki je v filmu izvrstno upodobila izkoriščano in utrujeno delavko v tovarni. Ta je cela leta skrbela za njegovega ostarelega očeta, njeno delo pa nikdar ni bilo cenjeno; zato je izjemno vesela vsake nagrade, saj ji potrjuje, da njen trud ni bil zaman. Zatem se je na oder vrnil duet Pliš, ki je izvedel skladbo Drevo.
Peta in glavna podeljena nagrada je bila nagrada vodomec; priznanje za najboljši film iz sklopa Perspektive, ki ga podeljuje glavni pokrovitelj festivala, Telekom Slovenije, je podelil Tomaž Jontes, direktor tržnega komuniciranja Poslovni trg pri Telekomu, ki je povedal, da je njihova maksima: »Če so filmi dobri, potem je vse dobro.« V skladu s tem je publiki zaželel: »Se vidimo na tridesetem dobrem Liffu!« Žirija, ki so jo sestavljali Klaus Eder, Jurica Pavičić in Ida Weiss, je dvema filmoma naklonila tudi posebno omembo: gre za Ne bom več luzerka, s katerim je Urša Menart »podelila glas lastni generaciji«, njene težave pa osvetlila »s pretanjenim spojem dramatičnosti in humorja«, ter Tovor Ognjena Glavonića, ki »politično drzen in slogovno močan […] obravnava osebno odgovornost v vojnem času«. Glavno festivalsko nagrado pa je prejel film Bojevnica Benedikta Erlingssona. »Zmagovalnemu filmu je uspel redek dosežek v svetovni kinematografiji. Inteligentna in zabavna komedija se suvereno poigrava z različnimi filmskimi slogi in konvencijami,« smo lahko prebrali v utemeljitvi, nagrado pa je Jontes izročil producentki Marianne Slot Nielsen.
Nazadnje je Završan čestital vsem zmagovalcem, pa tudi preostalim filmom, občinstvu in sponzorjem ter pred ogledom zaključnega festivalskega filma Zimske muhe na oder sklical del ekipe. Pred občinstvom so se tako zvrstili režiser Olmo Omerzu, producent Jiří Konečný in koproducent Rok Biček ter mlada igralca Tomáš Mrvík in Jan František Uher. Voditelj ju je vprašal, če gre za njuno prvo vlogo, na kar sta oba odgovorila pritrdilno, povedala pa sta tudi, da bi z veseljem sprejela tudi kakšno novo filmsko ponudbo, saj sta na snemanju zelo uživala. Biček, sicer režiser, je o svoji novi vlogi koproducenta povedal: »Ko si vržen v vodo, začneš plavati.« O filmu, nominiranem za tujejezičnega oskarja, je režiser zaupal, da mu je prinesel tudi novo prijateljstvo, razkril pa je tudi nekaj svojih bližnjih načrtov – januarja začne snemati kratki film, še isto leto pa tudi naslednji celovečerec, ob čemer se je občinstvo razveselilo in napoved nagradilo z aplavzom. Završan je občinstvu zaželel prijeten ogled »muhastih mladostnikov«, zaželel pa mu je, naj nekaj moči vendarle prihrani tudi za jutrišnje sklepne projekcije ter za ponedeljkove projekcije zmagovalnih filmov. »Na snidenje na jubilejnem, 30. Liffu,« je sklenil družabni del slovesnosti, sledil pa je ogled Omerzujevega filma.
***
Po zaključni slovesnosti, ki ji je sledil ogled Zimskih muh Olma Omerzuja, se je družabno življenje preselilo v Klub Cankarjevega doma. Za postopoma vse bolj plesno razpoloženje sta izmenično skrbela DJ Manoo in Jameson band, ob koktejlih in okusnih prigrizkih pa so potekali preštevilni pogovori. Med prisotnimi smo lahko videli številne filmarje z letošnjega festivala, med njimi ekipo sklepnega filma (režiserja Omerzuja, producenta Jiříja Konečnýja in Roka Bička ter glavna igralca Tomáša Mrvíka in Jana Františka Uherja), režiserko filma Ne bom več luzerka Uršo Menart, režiserja dokumentarca o Vladu Kreslinu Poj mi pesem (s katerim se je uradno otvoril 29. Liffe) Mirana Zupaniča, režiserja in glavnega igralca filma Ederlezi vzhaja Lazarja Borodžo in Sebastiana Cavazzo, producentko filmov Bojevnica (Benedikt Erlingsson), Hiša, ki jo je zgradil Jack (Lars von Trier) in Videnje (Naomi Kawase) Marianne Slot Nielsen, režiser čilskega filma Mala bela laž Tomas Alzamora ter režiserja in scenarista Zdravilca Gjorceja Stavreskega. Opaziti je bilo tudi moderatorje pogovorov z avtorji po filmih Tonija Cahunka, Tino Poglajen (sicer članico programske ekipe festivala) ter predsednika društva Kraken Petra Cerovška (iz istega društva je bil sicer prisoten tudi Matej Bandelj). Zabavo so obiskali tudi številni drugi filmarji, med drugim legendarni režiser Karpo Godina, igralec in voditelj sklepne prireditve Brane Završan (sicer tudi igralec v Luzerki Urše Menart), igralka Manca Dorrer, igralec Gašper Markun, ki je letos blestel v Posledicah, in koproducent filma Andraž Jerič, režiser Martin Horvat (čigar kratki film Vsi ti glasovi je pred dvema letoma otvoril festival), režiser Dražen Štader, igralka in moderatorka Valentina Plaskan, direktor fotografije Lev Predan Kowarski, režiser Marko Kumer Murč iz Enabande ter producentka Eva Tomazin.
Ob filmarjih se je na sklepni zakuski zbralo tudi veliko drugih s filmom povezanih oseb – direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar, Tanja Hladnik in Varja Močnik s festivala Kino Otok, orgovorna urednica revije Kino! Maja Krajnc in vodja filmske osnovne šole pri Art kino mreži Petre Gajžler. Spregledali nismo niti pevca Vlada Kreslina, sicer tudi zvezdo Zupaničevega dokumentarca, generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca, pisateljice in voditeljice Vesne Milek, umetnostne zgodovinarke Majde Širca, novinarja in urednika Sobotne priloge Dela Alija H. Žerdina, novinarke in kolumnistke Ženje Leiler, voditelja Jureta Longyke, blogerja Marka Crnkoviča, blogerke in nemcistke Natalije Pihler ter filozofa Jana Ciglenečkega.
Andraž Jež
Foto Iztok Dimc
