Kinodvorovo občinstvo si je sinoči ogledalo film Zimske muhe režiserja Olma Omerzuja. Po projekciji se nam je predstavil precejšnji del ekipe. Damjan Vinter je tako gostil režiserja, oba glavna igralca Tomáša Mrvíka in Jana Františka Uherja ter oba producenta Jiříja Konečnýja in Roka Bička. Iz češčine je prevajala simpatična Maša Peče. Vinter je režiserja najprej povprašal, zakaj se film odvija pozimi, in se še pošalil, če bi lahko kdaj posnel film brez živali. Omerzu je dejal, da bi seveda raje snemal poleti, a tokrat ni šlo, pa da je bil lanski oktober precej bolj hladen in zasnežen kot letošnji, živali pa tako ali tako spadajo zraven. Glede na to, da je posnel mladinski film, bi mu vsekakor lahko pritrdili. Producenta sta povedala, da je bilo njuno sodelovanje zelo dobro, oba sta dejala šaljivo, da je Rok poskrbel za denar in ga poslal na Češko, Jiří pa je potem opravil preostalo. Vinter je spraševal režiserja in češkega producenta glede imena. Omerzu je pojasnil, da je češki naslov pravzaprav drug: Všečno bude, kar je sicer pogosto videvan slogan na volitvenih oglasih; angleški naslov Winter Flies si lahko razlagamo na dva načina, bodisi kot slovenski prevod, po katerem poznamo film pri nas, bodisi kot pomen, da zima leti, kar se seveda navezuje na zimski izlet prikazanih mladostnikov. Zanimiv je še zlasti poljski naslov, ki pomeni v prevodu Kafkova cesta, kar je bil delovni naslov filma. Zapleti glede prevoda, je pojasnil češki producent, so nastali predvsem zaradi producentovih skrbi, da bi se film, ki bi imel v imenu ime žuželk, slabše prodajal.

Preostali del pogovora pa smo izvedeli malodane vse o mladih igralcih, ki sta nastopila v glavnih vlogah. Najprej je povedal režiser, da castinga niso opravljali po šolah, ker bi morali za to izpoljnjevati precej papirologije, ki bi bila za nameček še časovno potratna, glede samega izbora pa je povedal, da so pravzaprav hoteli angažirati fanta, ki ne bi bila videti, kot so tisti, ki se običajno udeležujejo avdiciji. Zato so predvajali oglas kar po televiziji in so, preden so spoznali igralca, ki sta bila ravno pravšnja, preizkusili približno sto kandidatov. Oba mladeniča sta povedala, da sta bila likoma deloma tudi v resnici podobna, da sta namreč podobno čustvena in občutljiva. Občinstvo je pri tem kar tekmovalo po vprašanjih, o fantih je hotelo vedeti popolnoma vse. Med drugim ga je zanimalo, kako sta njuni materi spremljali vlogi in ali je starejši v resnici že tako izkušen voznik, kot je bilo videti v filmu ceste samem. Vseh simpatičnih odgovorov, nasmeškov in zardevanj mladih igralcev na tem mestu žal ne zmoremo obnoviti, se pa je občinstvo nadvse zabavalo. Mlajši, Jan je povedal, da ga pri pripravah za precej grafičen jezik njegova mati nikakor ni kako ovirala, ampak mu je, nasprotno, celo veliko pomagala; prav tako je hitel pojasnevati režiser, da so imeli pred snemanjem delavnice, v katerih so ju navajali na kletvice. Tomáš mu je, kot je nadalje pojasnjeval Omerzu, na avdiciji samozavestno zatrdil, da ga je že pri dvanajstih letih naučila voziti babica. Šele pozneje se je izkazalo, da si je nekoliko oziroma kar v celoti pripoved izmislil sam, da pa je med snemanjem postal v resnici dober voznik, tako nam je vsaj zatrdil igralec sam. Med drugim je izpostavil tudi to podobnost z likom, da si tudi sam kdaj doma »izposodi« avto (zdaj šteje namreč že 17 let). Na vsesplošno veselje je Olmo pripovedoval tudi glede Tomášovega odličnega imitiranja živali; še posebej dobro se je bojda izkazal pri igranju prašiča. Glede dela z igralci je povedal režiser, da so imeli prej dolge vaje, tudi z dekletom Eliško Krankovo, ki je nastopila v vlogi štoparke. Najprej so mesec in pol vadili brez scenarija in so iskali igralčeve lastne zgodbe, nato pa so stalno delali po scenariju in po vsakem prizoru še z improvizacijo, tako sta igralca od filmske izkušnje zagotovo veliko odnesla.

Nataša Šušteršič

Foto Iztok Dimc