Večplasten pristop k predstavitvi Madžarske: književnost, glasba, film, gledališče, kulinarika in vino

Golaž, paprika in ciganska glasba? Pa kaj še! Madžarska ponuja mnogo več od tega. Letošnja častna gostja Slovenskega knjižnega sejma se bo občinstvu predstavila z bogato kulturno ponudbo. Pester program bo seveda osredotočen na književnost, kljub temu pa bo zastopanih več vej umetnosti. Osrednji gost dogodka bo pisec monumentalnih mojstrovin Péter Nádas, gotovo eden najbolj prepoznavnih akterjev madžarskega književnega prizorišča. To ime slovenskemu bralstvu gotovo ni tuje, saj je več njegovih romanov že prevedenih v slovenščino. Na sejmu pa bodo sicer na ogled številne knjige, ki v Sloveniji sedaj izhajajo prvič. S svojimi deli se bo namreč predstavilo še šest drugih madžarskih pisateljev in več pesnikov. Zainteresirano občinstvo bo tako lahko spoznalo uspešnice kriminalnega romana, čudovite knjige za otroke in sodobno madžarsko poezijo. V sklopu programa, ki ga pripravlja častna gostja sejma, si bo slovensko občinstvo lahko ogledalo stvaritve madžarskega filmske produkcije kriminalk, ki trenutno doživlja svoj razcvet. Filmi, ki jih boste videli, do sedaj v Sloveniji še niso bili predvajani. Od napetih filmov si boste lahko opomogli na madžarski stojnici, kjer vas čaka pestra kulinarična ponudba madžarskih specialitet. Vsakdo se bo lahko prepričal o tem, da je Budimpešta v zadnjih letih po pravici obveljala za osrednje in najbolj vznemirljivo prizorišče gastronomskega dogajanja v Srednji Evropi. Poleg madžarske kuhinje se na sejmu predstavljata tudi madžarska glasbena in plesna umetnost. Otvoritveni koncert bo odigrala zasedba, ki igra po navdihu jazz glasbe dvajsetih let, v Cankarjevem domu pa bo na sporedu tudi nastop glasbene skupine, kjer glavno vlogo igra poseben madžarski ljudski inštrument – cimbale. Poleg koncerta te izjemno virtuozne glasbe pa bomo lahko prisostvovali tudi sodobni plesni predstavi.                  

Gostujoči pisatelji in njihovi nastopi

Osrednji gost Slovenskega knjižnega sejma bo Péter Nádas, čigar roman „Vzporedne zgodbe” je bil ravnokar preveden v slovenščino. Ob izidu prevoda se bo z avtorjem pogovarjala Marjanca Mihelič. Številni romani Pétra Nádasa, enega najbolj prepoznavnih glasov madžarske književnosti, so sicer že prevedeni in dostopni slovenskemu bralstvu. Roman „Vzporedne zgodbe”, ki ga je pisal 20 let, je bil deležen številnih izjemno naklonjenih kritik v različnih državah, zato ima slovensko bralstvo pred izidom romana lahko upravičeno visoka pričakovanja. Posebno zanimivo dinamiko dogajanja bo sejmu gotovo pridal tudi izid knjige „Budimpešta noir”, reprezentativnega primera madžarske produkcije kriminalnih romanov, o kateri bo potekal poseben pogovor na Forumu Slovenskega knjižnega sejma. Po tem izjemno napetem romanu Vilmosa Kondorja, katerega zgodba se odvija v zanimivem zgodovinskem kontekstu, je bil posnet izvrsten film, ki si ga bomo lahko v sklopu sejma tudi ogledali. Na sejmu bo predstavljen tudi kultni lirični esej Lászla F. Földényija „Melanholija”. Občinstvo bo Földényija lahko spoznalo ob pogovoru na Pisateljskem odru. Prav tam pa bo potekala tudi okrogla miza o madžarski poeziji, na kateri bodo sodelovali trije uveljavljani madžarski pesniki – Roland Orcsik, Ottó Tolnai in István Vörös, poleg tega pa se bo občinstvo imelo priložnost spoznati z madžarsko slam poezijo. Na sejmu se bodo predstavili tudi madžarski književniki iz Prekmurja – te bosta zastopala Albert Halász in Judit Zágorec-Csuka, ki bosta nastopila v Debatni kavarni. Na prireditvi gostuje tudi Kinga Tittel, avtorica knjige „Čudovita Budimpešta”.    

Književni izidi v času Slovenskega knjižnega sejma

Čeprav se v sklopu Slovenskega knjižnega sejma predstavljajo predvsem dela sodobne madžarske književnosti, bodo obiskovalci lahko naleteli tudi na že dobro poznane romane. V sklopu priprav na Slovenski knjižni sejem je spomladi pri založbi Beletrina izšel roman „Dečki Pavlove ulice” Ferenca Molnárja, ki velja za zimzeleno delo madžarske mladinske literature.  V povezavi z vsebino romana se trenutno odvija tudi vseslovenski natečaj, na katerem bo glavna nagrada za zmagovalni šolski razred izlet v Budimpešto. Na izletu se bodo šolarji lahko v živo sprehodili po krajih, kjer so dečki Pavlove ulice bili boje z Rdečesrajčniki. Prav tako zgodnejšega nastanka je z globoko filozofijo prepojeno delo Sándorja Máraija, ki bo v slovenščini sedaj izšlo prvič, in sicer pri založbi Totaliteta.

Predstavljena bo tudi antologija sodobne madžarske poezije, za katero je poskrbela založba Beletrina, LUD Literatura pa izdaja izbrane pesmi Otta Tolnaija, pesnika Jadranskega morja.  Največje zanimanje bo zagotovo požela slovenska izdaja Nádasovih „Vzporednih zgodb”, vendar pa tudi Földényijeva zbirka esejev „Melanholija” zagotovo ne bo zaostajala.   

Knjigi „Budimpešta pripoveduje” Kinge Tittel in „Pred ogledalom” Éve Janikovszky priporočamo vsakomur, ki želi svoje otroke za božične praznike presenetiti s čudovitimi otroškimi knjigami , kdor pa uživa ob branju kriminalk, pa naj seže  po knjigi „Budimpešta noir” Vilmosa Kondorja in si z njo popestri decembrske praznike.

Glasbeno dogajanje na Slovenskem knjižnem sejmu

Na Slovenskem knjižnem sejmu bo poleg književnosti posebna pozornost posvečena glasbi. Koncerti, ki se bodo zvrstili v sklopu sejma, bodo pričarali posebno atmosfero, ki bo poudarila svetove predstavljenih književnih del.

Jazzovskega cimbalista Miklósa Lukácsa slovenskemu občinstvu ni treba posebej predstavljati, saj je januarja letos, ob madžarskem kulturnem dnevu, odigral odmeven koncert z Big Bandom RTV Slovenija. Na Slovenski knjižni sejem prihaja s svojo zasedbo Cimbiózis („Cimbioza”). Koncert tega virtuoza, ki je s svojimi novimi interpretacijami glasbene tradicije v madžarsko sodobno glasbo vtisnil svojevrsten pečat, bo 21. novembra, ob 20. uri, v Klubu Cankarjevega doma.

Na sami otvoritvi sejma, 20. novembra, se bodo občinstvu predstavili dodobra prekaljeni veterani madžarske jazzovske scene, Hot Jazz Band. Zasedba bo igrala melodije 20. in 30. let, se pravi iz obdobja, v katerega je postavljena zgodba romana „Budimpešta noir”, ki jo bo občinstvo lahko v sklopu sejma spoznalo tudi v obliki filma. Edina pesem v filmu je ravno pesem zasedbe Hot Jazz Band, ki jo je avtor romana med pisanjem skoraj neprestano poslušal.            

Madžarski kriminalni roman, projekcije filma noir in spremljevalni program

Madžarski kriminalni roman je na začetku 21. stoletja deležen  neverjetne priljubljenosti in doživlja pravcati razcvet. Kriminalni roman, ki ga je Sándor Márai oklical za „starodavni” žanr, znotraj madžarske književnosti sicer nima dolge tradicije, se pa prav zato, ker pisci žanra še vedno stopajo po neutečenih poteh, rojeva več in več vznemirljivih del. Menjavi političnega sistema na Madžarskem je sledilo skokovito višanje prestiža kriminalnega romana, in kmalu se je ta žanr iz trivialnega šunda prelevil v visoko literaturo. Znotraj konvencij tega žanra je bilo tako naenkrat možno artikulirati globlja družbena in politična vprašanja. Najpomembnejši sodobni avtor kriminalnega romana na Madžarskem je gotovo Vilmos Kondor, ki v svojem romanu „Budimpešta noir” preko kriminalne zgodbe, postavljene v zapleten zgodovinski kontekst, išče odgovore na pereča temeljna vprašanja sedanjosti. Na podlagi te knjižne uspešnice je bil posnet film, ki bo predvajan v sklopu festivala.            

Nekaj besed o otvoritvi sejma z zasedbo Hot Jazz Band in o madžarskih prigrizkih in vinih

Na otvoritvi slovenskega knjižnega sejma bo v Cankarjevem domu nastopil Hot Jazz Band. Ob zvokih klasičnega jazza 20. in 30. let bodo obiskovalci lahko pokušali madžarska vina in avtentične kulinarične dobrote. In tudi po otvoritvi ne bomo za nič prikrajšani – ob stalni ponudbi tradicionalnega peciva kürtőskalács na posebni stojnici na Trgu Republike (pred vhodom v Cankarjev dom) bomo dneve Slovenskega knjižnega sejma lahko preživljali v družbi najzanimivejših akterjev madžarskega literarnega življenja.    

Več o programu: Luka Novak (E Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

PROGRAM Držav v fokusu