Ob omembi imena Ferenc Molnár mnogim pride na misel zgolj roman Dečki Pavlove ulice, čeprav je ta mednarodno priznani klasik mladinskega romana v prvi vrsti ustvarjal za gledališče. Viharno življenje je Ferenca Molnárja (1878–1952) poneslo v Ameriko, kjer je v štiridesetih zaslovel kot pomeben ustvarjalec na Broadwayu. O takšnem uspehu, kot ga je doživel on, si madžarski ustvarjalci tistega časa niso upali niti sanjati. Kot zanimivost naj bo omenjeno, da so ob prelomu stoletja njegova dela uprizarjali tudi v Ljubljani – ob delih Ivana Cankarja. Slovensko občistvo je bilo tako z njegovim imenon dobro seznanjeno že lep čas pred prvim slovenskim prevodom Dečkov Pavlove ulice, ki je izšel leta 1965. Več kot sto let po prvi izdaji tega romana (1906) šteje gledališka uprizoritev, narejena po njem, za eno najbolj priljubljenih predstav v Budimpešti – zanjo je treba vstopnice kupiti dve leti vnaprej.

Na letošnjem knjižnem sejmu bo kultno delo bo po več desetletjih ponovno izšlo. Po zaslugi založbe Belettrina si boste lahko zagotovili svež izvod te brezčasne klasike o prijateljstvu, zvestobi in iskrenosti.

Tamás Bereznay med letošnjimi gosti knjižnega sejma gotovo izstopajoča osebnost, saj gre v prvi vrsti za kuharskega mojstra, ki se je v letošnji program uvrstil s svojo kuharsko knjigo. Bereznay se je rodil v Budimpešti in kuho obožuje že od malih nog. Svojo poklicno pot je začel v kuhinji hotela Átrium Hyatt, od leta 2001 do leta 2010 pa je bil glavni kuhar v legendarni restavraciji Kárpátia. V teku svoje kariere je kuhal za številne državne voditelje. Med njegovimi gosti so tako bili tudi britanski princ Charles, španski kralj Juan Carlos I., švedski kralj Karl Gustav ter predsednika George Bush in Vladimir Putin. Bereznayeva kariera se je nadaljevala na televizijskih zaslonih: spomladi leta 2015 se je pojavil v kuharskem reality showu, kjer je s svojo strokovno kritiko na noge postavljal propadle restavracije.

Tamás Bereznay se bo na Slovenskem knjižnem sejmu predstavil s Knjigo desertov. Prepričani smo, da bodo knjigo z veseljem vzeli v roke slovenski domači kuharski mojstri, ki bi radi popestrili svoj nabor jedi in svoje najdražje presenetili z nepoznanimi in skrivnostnimi madžarskimi sladicami.

Življenjska pot Sándorja Máraija (1900–1989) je zaobjela skoraj celotno 20. stoletje, ironija usode pa je hotela, da ni dočakal mednarodnega uspeha svojih del. Zelo zgovoren je naslov enega od del, ki govorijo o njegovem življenju in ustvarjanju: Med usephom in razumevanjem. Dela tega med sovjetsko okupacijo Madžarske utišanega meščankega pisatelja so ponatis doživela šele v devetdestih letih. Njegova do takrat prepovedana dela so s svojimi nostalgičnimi potezami postala izredno priljubljena, čeprav so se številni spraševali o njihovi kakovosti. Kmalu po madžarsekm ponatisu je – leta 1998 – izšel italijanski prevod njegovega romana Sveče so dogorele (ki je izšlo tudi v slovenščini). Uspeh tega na Madžarskem manj cenjenega dela je bil – paradoksalno – ogromen. S tem so se Máraijevim delom odprla vrata mednarodne priljubljenosti. Márai, ki je večji del svojega življenja preživel v emigraciji, se med klasike ni zapisal samo s svojimi romani, ampak tudi s Knjigo zelišč, ki je v slovenskem prevodu izšla pri založbi Totaliteta. Modrosti in nauki z nesrečno usodo zaznamovanega pisatelja, ki je življenjsko radost in poraze prenašal s stoično držo, bodo gotovo v prijetno in uporabno branje vsem slovenskim bralcem in bralkam, ki iščejo pravo pot.