twitter

Napovedujemo: 35. Slovenski knjižni sejem, od 26. novembra do 1. decembra 2019

za obiskovalce

Brezplačno vam zavijemo knjigo
Smo skupina mladostnikov, ki se, kljub različnim panogam dela in študija združujemo v eno celoto, ki se nagiba k skupnemu cilju: pomoč in blaginja lokalne skupnost. Naše poslanstvo je jasno, brez dvomov - razumeti, povezovati, pomagati. Tokrat sodelujemo na Slovenskem knjižnem sejmu, saj verjamemo, da je knjiga najlepše darilo. Leo Klub Vrhnika

 

TO–ČE od 17. do 20. ure
PE–SO od 15. do 20. ure
NE od 15. do 18. ure

Spoštovani obiskovalci!
Vljudno vas obveščamo, da je zaradi gradbenih del vhod št. 1 v Cankarjev dom zaprt. Vstop je mogoč skozi vhoda št. 2 (s ploščadi med Cankarjevim domom in NLB) 3 (iz podhoda Maxija).

Hvala lepa za razumevanje.

 

VELIKA NAGRADA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA- KNJIGA LETA 2018

Za nagrado se lahko potegujejo knjige, ki so izšle med 1. oktobrom 2017 in 1. oktobrom 2018. Komisija v sestavi Stojan Pelko, Domen Fras, Riko Rižnar, Irena Štaudohar in Vlasta Vičič je ocenila in nominirala knjige po načelu knjiga kot celota, pri čemer je upoštevala naslednje kriterije: vsebina, ureditev, jezik, oblikovanje, ilustracije, fotografije in grafika. Tako je pripravila pred izbor petih nominirank, med katerimi so lahko izbirali in glasovali obiskovalci 34. Slovenskega knjižnega sejma. Komisija je podelila tudi priznanje za izbrano delo na področju elektronskega založništva in/ali popularizacije knjige. Slovesna razglasitev je potekala v nedeljo, 25. novembra, ob 12. uri v Debatni kavarni.

Zmagovalka glasovanja občinstva (knjiga je prejela največje število glasov obiskovalcev) za VELIKO NAGRADO SKS - KNJIGA LETA 2018 je:

Blaž Vurnik (scenarij),
Zoran Smiljanić (risba)
Ivan Cankar: podobe iz življenja
urednici Ana Bogataj in Katerina Mitrović, oblikovanje Katja Kastelic; izdajatelja Muzej in galerije mesta Ljubljane in Forum Ljubljana (posebna izdaja Stripburger)

Zoran Smiljanič in Blaž Vurnik razgaljata Cankarjevo življenje z biografskim stripom. Natančen, kronološko linearen Vurnikov scenarij je podprt s fragmenti iz Cankarjevih del, pisem in dokumenti iz njegovega časa. Mojstrsko kadrirane črnobele podobe v Smiljanićevi prepoznavni maniri filmskega jezika so s suverenim oblikovanjem in tipografsko skrbnostjo Katje Kastelic prepletene v dinamičen prelom. Stripovska vizualizacija od začetka do konca prevaja napeto življenjsko zgodbo polno obratov, prelomnih dogodkov in usodnih odločitev v vrhunsko bralno izkušnjo. Avtorji, podpisani pod celovit založniški projekt, so ustvarili delo, ki bo aktualno dlje od Cankarjevega leta. In še: ustvarili so lik največjega slovenskega pisatelja, kakršnega do zdaj nismo poznali.
Ivan Cankar je sto let po svoji smrti postal nesmrtni stripovski super junak.

Posebno priznanje za dosežke na področju spletnega uredništva:

Koridor - križišča umetnosti, spletni medij za kritiko umetnosti, od literature in filma do gledališča in sploh scenskih umetnosti, razstav, posebej stripa, celo videoiger, je prava valilnica kritikov, saj daje možnost objave predvsem mladim. Pohvalno je, da spletni portal enakovredno posveča pozornost tako bolj mainstream kot alternativnim oblikam umetniškega ustvarjanja ter uspešno povezuje različna umetniška področja ter to tudi ubeseduje, npr. v primerjalnih recenzijah knjižnih predlog in filmskih adaptacij. Ne vzgaja le piscev, ampak tudi občinstvo: doseg dijaške in študentske populacije je po dostopni statistiki obiskov strani spoštovanja vreden. Koridor je aktiven in aktualen tudi na socialnih omrežjih, Twiterju in Facebooku, kjer sami sebe vidijo kot "konsolidacijo scenske razpršenosti umetnosti v Sloveniji ter analizo aktualne svetovne scene". Žirija jih z letošnjo nagrado izpostavlja kot primer, kako je mogoče v spletnih dimenzijah prispevati k artikulirani kulturi branja in pisanja.


Za veliko nagrado SKS – knjiga leta 2018 so bile nominirane še:

Žiga Valetič
80ta: desetletje mladih. Zgodba slovenskega pop-rocka v času, ko je popularna glasba krojila podobo (in usodo) sveta oblikovanje Žiga Valetič; fotografija na ovitku Jane Štravs, založba: Grafični atelje Zenit, Žiga Valetič s. p.

Almanah Žige Valetiča je prvi poglobljen in zaokrožen pregled glasbenega dogajanja osemdesetih let 20. stoletja in njegovih podlag. Ne gre za preprost kronološki pregled, pač pa za sociološko in kulturološko osmišljeno pisanje, ki posebno pozornost posveča vplivu novih tehnologij, ko so denimo konec desetletja kasete in vinilke nadomestili CD-ji, pa tudi vplivu zahodne glasbene scene in jugoslovanskega konteksta. Z objavo ovitkov plošč in kaset prikaže tudi likovno/oblikovno ustvarjalnost v teh letih. Knjiga predstavlja vse pomembnejše ustvarjalce in njihovo delo, uokvirjene v širšo sliko popularne kulture osemdesetih na Slovenskem. Odlično je, da knjigo spremlja tudi digitalni album s 36 skladbami iz tega obdobja.
Avtor sam je knjigo označil z besedami:

»To je knjiga o nas, o takratnih albumih, pesmih in izvajalcih ter o tem, zakaj se ob poslušanju slovenskih radijskih postaj še danes lahko zdi, da smo obtičali v pršenjem stoletju. In tudi o tem, kako se premakniti naprej.«

Anja Štefan,
ilustracije Alenka Sottler
Drobtine iz mišje doline
zbirka Velike slikanice, urednica Irena Matko Lukan, oblikovala Sanja Janša, likovno uredil Pavle Učakar, Mladinska knjiga Založba d.d.

Anja Stefan z izjemno sugestivnim jezikom uči mlade bralce (in tiste, ki jim šele berejo) ne le, kakšno bogastvo se skriva v jeziku, ampak kako zahteven in pogosto narobe je svet, v katerega vstopajo.
Tu je čuden red v veljavi / ni več dober, ni več pravi / ni pravičen, jasen, čist, / vse poganja le korist.

Zato knjiga z miškami vztrajno zbira zaveznike in tke kolektiv, ki se bo takšnemu nejasnemu in nepravičnemu svetu zoperstavil. In to ji uspe prav s tem, ko jo vedno več ljudi prebere: Glejte, koliko nas je! / Prej ko slej nam že uspe.

Prav posebno osebnost in veljavo dajejo iskrenim pesmim ilustracije Alenke Sotler, ki v prstnih odtisih najdevajo najrazličnejše vzorce, ki so lahko enkrat listi deteljice, drugič mačji rep, pa lešniki, oblaki in, zakaj pa ne, tudi luknje v siru.

Avtorici sta v to knjigo dejansko odtisnili tolikšen del sebe, da njen žanr presega slikanico, njeno obzorje pa pesmarico: Drobtine iz mišje doline so hkraten spomin in slutnja boljšega sveta.

Primož Premzl
Novi Maribor – mesto v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja
zasnoval in uredil Primož Premzl, osrednje besedilo Maja Godina Golija, oblikovanje Matjaž Wenzel / Milimeter studio, založil in izdal Umetniški kabinet Primož Premzl, Maribor

Zbornik, ali še bolje zgodovinski album Novi Maribor, je pričevanje nekega časa, preporoda našega drugega največjega mesta, ki se je po prvi svetovni vojni šele začelo razvijati, kljub globalni gospodarski krizi, v pravo meščansko središče s svojimi običaji, rituali, prepoznavnim urbaniziranjem in predvsem industrializacijo. Knjiga na 332 straneh prinaša v disciplinirano urejeni grafični maniri slikovit pregled kronologije, z duhovitimi vložki fotografskih pričevanj družbenega dogajanja (kavarne, kopališča, promenada, ezel ek, oglaševanje izdelkov, storitev, dogodkov...). Konceptualno je kronološki album dobro koncipiran, grafična podoba je lepa sprega časa, ki ga opisuje, in današnjih oblikovalskih standardov. Besedilo je napisano tekoče, bralca pritegne s poudarki, ki lepo razbijajo daljše pasuse, tako da besedilo ni preobremenjujoče niti za manj zahtevne bralce. Vsekakor je delo lep zalogaj za manjšega založnika, ki z veliko entuziazma spremlja in objavlja vsebine svojega kraja, Maribora.

Erica-Johnson Debeljak, Nela Malečkar
Saj grem samo mimo. Razglednice Aleša Debeljaka.
urednici Nela Malečkar in Erica Johnson Debeljak, oblikovanje Tanja Radež, Mladinska knjiga Založba d.d.

Aleš Debeljak je razglednicam rekel kartolini in pisal jih je ves čas, že od otroških let. Ne le s potovanj ali dopusta, tudi iz Ljubljane v Ljubljano. Včasih sploh ni potreboval poštarjevih nog, ko je šel na sprehod, je kartolin kar osebno odvrgel v nabiralnik ljubljene osebe oziroma prijatelja. Včasih jo je poslal kar iz sobe v sobo. Knjiga Saj grem samo mimo je zgodba o prijateljstvu in ljubezni. O komunikaciji, pozornosti, prijaznosti, velikem srcu in življenjski sili pesnika. Izjemno oblikovana in uredniško dovršena.
Kot velika razglednica je, ki jo lahko listamo v neskončnost, kot da je še vedno na poti do nas.

 

 

FOTOCONA

Fotoknjiga, kaj je to? Na to in na še mnoga vprašanja v zvezi s fotografsko
umetnostjo v knjižni obliki, boste lahko letos prvič odgovore dobili na enem mestu, v
programu novinca med sektorji knjižnega sejma, imenovanega FOTOCONA.
Obenem pa se boste lahko vsak dan spoznali in pogovorili s slovenskimi umetniki, ki
ustvarjajo na področju fotoknjige.
Njihova dela pa seveda tudi kupili. Poleg slovenskih samozaložnikov in založb, bodo
na voljo tudi izdaje tujih založb (Steidl, Mack, Phaidon, Aperture, Fotohof…).
Od četrtka do nedelje pa bo v okviru Fotocone deloval tudi studio Selffish avtorja
Bojana Breclja.

KONTAKT:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

 

PROGRAM FOTOCONE

1) oder FORUM:

Četrtek; 19h do 20h Pogovor z Žigo Koritnikom

 

Ob pravkar uspešno izpeljani kampanji na Kickstarterju se bomo z Žigo Koritnikom, mednarodno
uveljavljenim jazz fotografom pogovarjali o tem, kako se lotiti in izpeljati kampanjo za izdajo knjige na
platformah za množično financiranje in še o mnogih zanimivih podrobnostih iz Koritnikovega bogatega
opusa.
Z Žigo Koritnikom se bo pogovarjala Barbara Čeferin, vodja Galerije Fotografije.

 

Petek, 23.11., 21h do 22h

Fotografska teorija, njena relevantnost za razumevanje fotografije - tudi
sodobne

Od izidu prvega zbornika besedil s področja fotografske teorije v slovenščini (Allan Sekula, Martha
Rosler, John Tagg in Rosalind Krauss) pri zavodu Membrana, je nujno javnosti predstaviti področje
fotografske teorije, njeno relevantnost za razumevanje fotografije – tudi sodobne. Oziroma,
relevantnost ravno teh teoretikov za razumevanje sodobne fotografije. Na pogovoru bosta sodelovala
Ilija T. Tomanić (FDV, Univerza v Ljubljani, poznavalec področja, član ur. odb. revije Fotografija) in
Polona Tratnik (ISH, Alma Mater Europaea), pogovor bo moderirala Jasna Jernejšek (članica ur.
odbora revije Fotografija).

 

Nedelja; 14h do 15h

Pogovor s Tanjo Lažetić 

Tanja Lažetić je multidisciplinarna umetnica, ki deluje na področju fotografije, videa, performansa,
keramike in knjige umetnika / fotoknjige. Razstavlja doma in po svetu. Leta 2015 je prejela bronasto
nagrado na Nanjing Festivalu na Kitajskem, leta 2016 Jakopičevo priznanje in je članica skupine ABC


( Artist's Book Cooperative). Objavila je več kot 20 knjig umetnika. Njeno knjigo Whore najdemo v
prestižni The Photobook; A History, Volume III, v kateri svetovno znana kustosa Martin Parr in Garry
Badger predstavljata najpomembnejše fotografske knjige, objavljene po drugi svetovni vojni.
Pogovor s Tanjo Lažetić bo vodila Polona Lovšin, Riko.

 

2) oder DEBATNA KAVARNA:

Sobota, 24.11., od 11h do 12h Fotoknjiga, kaj je to?

o posebni obliki umetniške prezentacije fotografskih opusov

Debata z naslovom "Fotoknjiga, kaj je to?" je vedno bolj nujna, saj se zadnje čase, ko tudi v Sloveniji
raste zanimanje za fotografsko knjižno produkcijo, zelo prostodušno govori o tem, pa bi bilo dobro in
potrebno razjasniti pojme kot so knjiga umetnika / fotoknjiga, fotografska monografija, katalog, ki se
pogosto vsi stlačijo v isti koš - če le vsebujejo fotografije, kar običajno jih. V tujini je zelo razvejan trg
fotoknjig, novih in starih, ki potem, ko so razprodane, zelo hitro postanejo zelo iskane s strani
zbirateljev, s tem pa se njihova cena na trgu dviguje. Tudi nekaj knjig slovenskih umetnikov je že
pridobilo ta status. Kaj to pomeni za fotografsko umetnost v Slovenij? Kako je le-ta vpeta v
mednarodno dogajanje? Je le nekaj od vprašanj in iztočnih točk za pogovor s tremi zelo zanimivimi
sodelujočimi, ki so s svojim delovanjem mednarodno vezani na dotično témo.
Sodelujoči Tanja Lažetić (samostojna umetnica z intenzivnim delovanjem doma in v tujini, med
drugim članica mednarodne asociacije ABC (Artist's Book Cooperative), Miha Colner, kurator in
umetnostni kritik, zaposlen v MGLC in Matej Sitar, umetnik in lastnik in vodja založbe Angry Bat.

 

3) podpisovanje in druženje z avtorji/umetniki na prostoru Fotocone,
razstavišču Galerije Fotografije:

sreda, 21.11. ob 16.30 Matjaž Rušt in Robert Marin

Na voljo je samo še zadnjih pet izvodov knjige Najlepše mesto na svetu.
Kupec zadnjega izvoda si bo le-tega lahko pridobil s sodelovanjem na ad hoc dražbi, ki jo bomo
izvedli na našem razstavišču.

 

četrtek, 22.11.

ob 15h Manca Juvan

ob 17h Emina Djukić

 
petek, 23.11.

ob 15h Simon Chang (Tajvan, Slovenija)

ob 16h Branko Lenart (Slovenija, Avstrija)

ob 17h Jaka Babnik

ob 18h Jane Štravs

ob 19h Almin Zrno (Bosna in Hercegovina)

ob 20h Andrej Lamut

 

soboto, 24.11.

ob 12.30 Matej Sitar, založba Angry Bat, David Molina Gadea (Španija) in Sanne
Katainen (Finska)

ob 13h Anna Moseeva, založba Snowfox Works (Slovenija, Rusija)

ob 17h Andreas H. Bitesnich (Avstrija)

ob 20.30 Tadej Vaukman

ob 21h Goran Bertok

 

Nedelja, 25.11.

ob 12h Stojan Kerbler

ob 15h Tanja Lažetić

 

4) ostali dogodki

- četrtek, 22.11., ob 18h

srečanje Ambasadorji branja (interno)

 
- sobota, 24.11., ob 16h

Literati berejo fotografske knjige (Saša Pavček, Esad Babačić in Andrej
Rozman Roza)

Prepustili se bom domišljiji in interpretaciji trem vrhunskim ustvarjalcem, ki nam bodo na svoj način iz
jezika podob prevedli v jezik besed dela umetnikov Emine Djukić, Jožeta Suhadolnika in ….

 

5) SELFFISH, fotografski projekt Bojana Breclja

Na prostoru Fotocone bo fotograf Bojan Brecelj postavil svoj studio Selffish, studio za malo
drugačno portretiranje. Pridite in posnemite malo drugačni selfi.
Od četrtka, 22.11. do nedelje 25.11. vsak dan v popoldanskem času.

 

6) Razstava VON DIESER WELT, Borisa Gaberščika, nagrajenca Prešernovega
sklada

otvoritev s prisotnostjo avtorja v sredo, 21.11., ob 16.30

PROGRAM Fotocona

Program 34. SKS za android in iOS