Nagrada Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic (sklop Tekmovalni filmi)

Jelena Aščić, Slovenija 

Študirala je primerjalno književnost, z mediji pa se je srečala že v srednji šoli kot televizijska in radijska napovedovalka. Uspešno pot je nadaljevala kot voditeljica razvedrilne oddaje na POP TV, kmalu pa se je vrnila na RTV Slovenija, kjer je že vrsto let novinarka in voditeljica informativnega programa RTV Slovenija. Kot novinarka ter hči priseljencev iz Bosne in Hercegovine posebno pozornost namenja socialnim in družbenim temam, kot so delavske in človekove pravice, revščina, marginalne skupine, priseljenci … Je avtorica odmevnih dokumentarnih filmov; za film o bosenskih gradbenih delavcih v Sloveniji Gradimo suženjstvo je prejela več nagrad (nagrado Društva novinarjev Slovenije za raziskovalno novinarstvo, nagrado RTV Slovenija za posebne dosežke in medijsko nagrado viktor za dokumentarni film leta), prebila se je tudi v polfinale festivala Civic. Tudi njen drugi film o spolnih zlorabah otrok Nikomur ne smeš povedati je bil nominiran za več nagrad.

Kusha Bahrami, Iran 

Je neodvisni filmski ustvarjalec in fotograf, oporečnik vesti, begunec in aktivist za človekove pravice. Zaradi zavračanja služenja obveznega vojaškega roka in spreobrnitve v krščanstvo je leta 2006 pobegnil iz Irana. Od 2009 živi v Grčiji, leta 2012 pa je dobil status begunca. Od 2009 je član Amnesty International, leto zatem pa je postal tudi član izvršnega odbora grške Amnesty International. Njegove fotografije so bile na ogled na različnih razstavah v Grčiji, je režiser oz. pomočnik režiserja dokumentarnih filmov This Is My Story in Fairy Tale. Trenutno režira nov dokumentarni film z naslovom Solving by My Tooth.

Matej Povše, Slovenija 

S fotografijo se je srečal pri trinajstih letih, ko je spoznal osnove fotografije in bil za svoja dela na osnovnošolskih tekmovanjih nekajkrat nagrajen. Šolanje je nadaljeval na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo ter že takrat začel sodelovati s časopisno hišo Dnevnik, kjer je delo nadaljeval po končanem šolanju. Sledilo je dolgoletno sodelovanje z mediji, saj je le tako lahko prikazal svoje fotografsko videnje in stvaritve širšemu občinstvu. Več kot deset let je redno objavljal v različnih slovenskih in tujih medijih. Za svoje delo je prejel številne nagrade, kot so Emzin Fotografija, nagrada Društva novinarjev Slovenije in nagrada festivala Slovenia Press Photo. 

V zadnjem času se spogleduje z novimi mediji, predvsem multimedijo, tematsko pa se osredotoča predvsem na begunce in migrante v severni Afriki ter begunce na območju Gaze. Svoja dela samostojno razstavlja. Fotografija zanj ni le odtis resničnega, temveč polje subjektivnega zapisa svetlobe.