sponzorji

nlb vita

delo

dnevnik

umco

zalozba druzina

 

Schwentnerjevo priznanje

 

Martin Žnideršič

Priznanje za izjemen prispevek k razvoju knjižnega sejma

 

 

Martin Žnideršič je starosta slovenskega založništva. Potem, ko je dve leti delal kot urednik v kulturni redakciji TV Slovenija, se je že leta 1964 zaposlil v založbi Mladinska knjiga, kjer je bil do leta  1971 šef prodajnega oddelka, nato pa je odšel v Cankarjevo založbo kjer je do leta 1991 opravljal več različnih funkcij: bil je šef založniške komerciale, pomočnik direktorja TOZD založništvo,  direktor založniškega sektorja in v letih 1982 - 1991 tudi glavni direktor. V založništvu je opravljal tudi številne strokovne funkcije. Bil je predsednik Združenja založnikov pri Gospodarski zbornici Slovenije, predsednik Splošnega združenje  grafične, grafično predelovalne industrije, časopisne in založniške dejavnosti ter knjigotrštva, predsednik skupščine Poslovne zajednice izdavača i knjižara Jugoslavije in predsednik Združenja za tisk pri GZS. Vrsto let je bil tudi član mednarodnega odbora Mednarodne zveze založnikov.
Martin Žnideršič je napisal več kot dvesto bibliografskih enot teoretičnih člankov, poročil, komentarjev in prikazov z različnih področij založniške prakse. V Sloveniji se je teoretično in sistematično prvi ukvarjal z založništvom.  Je avtor štirih samostojnih študij in soavtor štirih študij s področja založništva in knjigotrštva ter knjige nasploh. 
Martin Žnideršič je tudi uveljavljen mednarodni strokovnjak za miniaturne knjige ter ter eden od štirih ne-Američanov, ki so dobili nagrado Norman Forgue Awward za dosežke na področju miniaturnih knjig.
Martin Žnideršič je eden od ustanoviteljev Slovenskega knjižnega sejma , član prvega upravnega odbora sejma ter govorec na prvem knjižnem sejmu na Gospodarskem razstavišču leta 1972.

 

 

Kulturno društvo Slovenska kulturna akcija

Schwentnerjevo priznanje

 

Kulturno društvo Slovenska kulturna akcija iz Buenos Airesa praznuje letos  60-letnico delovanja. V tem času je izdala več kot 180 naslovov  ter za slovensko kulturno zakladnico ohranila dela, ki so bila pred osamosvojitvijo in demokratizacijo Slovenije v matici prezrta ali celo prepovedana zaradi takratnih družbenopolitičnih razmer. Kot založnik je kljubovala neprijaznim okoliščinam in je v izseljenstvu uspela izdati nemalo izvirnih slovenskih naslovov iz leposlovja, družboslovja in esejistike, ki sodijo v sam vrh slovenskega kulturnega delovanja in so bila v svojem času in na določenih področjih celo bolj v koraku s svetovnimi trendi kot takratna dela v matici (spomnimo samo na prvi slovenski ekspresionistični roman Človek na obeh straneh stene Zorka Simčiča). Ob izdajanju knjig pa je SKA vseskozi in nepretrgoma izdajala revijo Meddobje, ki objavljala literarna dela in razmišljanja slovenskih ustvarjalcev  in mislecev, postavljenih  v prelomni čas in razseljenih po vsem svetu. Revija predstavlja vez z domovino, obenem pa je tudi most s kulturami dežel, v katerih živijo izseljeni slovenski kulturni delavci.
Prispevek Slovenske kulturne akcije k razvoju slovenskega založništva je nepogrešljiv in izjemen, sadovi njenega dela so prežeti z inovativnostjo in ustvarjalnostjo, hkrati pa je izjemno uspešno udejanjila svoje poslanstvo predajanja znanja ter uveljavljanja slovenske kulture v svetu, ob doslednem upoštevanju najvišjih moralnih in etičnih standardov. Zato se kulturnemu društvu Slovenska kulturna akcija iz Buenos Airesa ob njeni 60-letnici, podeli posebno Schwentnerjevo priznanje 2014.

 

 

 

 

   

Urnik sejma

  • Od srede do nedelje, vsak dan od 9. do 20. ure.
  • PROST VSTOP!