Če vam v teh krajih kdo reče, da povejte pet asociacij, ki se vam utrnejo ob besedi branje, bo ena zagotovo Manca. Manca Košir je neskončna navdihovalka branja, ki verjame, da so knjige fizični dokaz za to, da so ljudje sposobni neverjetnih stvari, da so vzgoja srca.  

Je prava renesančna ženska, saj se ukvarja s toliko različnimi stvarmi, je avtorica petnajstih knjig, televizijskih pogovornih oddaj, prostovoljka hospica, ustanoviteljica Hospickafeja, kolumnistka, borka za boljšo šolo, ekologinja, ambasadorka staranja in seveda tudi ambasadorka in pobudnica akcije Slovenija bere.

Kadar na svojih Čajankah v Konzorciju ali na prireditvah Berimo z Manco Košir pred številno zvesto publiko na različnih koncih Slovenije predstavlja kako knjigo, je jasno, da bo postala uspešnica. Ta njena srečanja z bralci so kot pravi pariški saloni, in ko na koncu pogovora pridejo na vrsto vprašanja, ni nikoli neprijetne tišine kot po navadi, njen avditorij namreč sestavljajo radovedni in pogumni bralci, ki si želijo debate, ki povedo, kaj si mislijo, ki razmišljajo s svojo glavo. 

Še eno neverjetno lastnost ima ta tajfun neskončne energije - ker vse prebere in ker jo vse zanima, že od nekdaj zelo nesebično spodbuja mlade pisatelje, novinarje, založnike, gledališčnike, umetnike vseh vrst, in če te s svojimi modrimi besedami pohvali Manca Košir, je to idealna spodbuda za rast samozavesti. Kajti v Sloveniji so pohvale kot ogrožena živalska vrsta.

Njena trmasta energija in njena ljubezen do znanja sta v času, v katerem kronično primanjkuje idej, še posebej dragoceni. Politika nima vizije. Strategije vlade o prihodnosti so birokratske floskule; papirnati zmaj, ki se vrti v krogu in žre svoj rep. Država se obnaša kot podjetje: krči stroške, meri učinkovitost in ukinja javno dobro. Takšno mišljenje ne ponuja prostora za kreativnost, zato je branje, ki ga spodbuja Manca Košir, tudi odličen borilni šport proti takšnemu mišljenju in sebičnosti, saj z branjem urimo empatijo in zmožnost, da čutimo s tistimi, ki niso mi ali naši.