23. FDF - letos na spletu!
Spremna beseda: Matjaž Ivanišin
Matjaž Ivanišin (na desni) in direktor fotografije Gregor Božič (levo) na snemanju filma Playing Men. Foto: Zavod Nosorogi
Z Matjažem Ivanišinom se je pogovarjal vodja filmskega programa Cankarjevega doma Simon Popek.
Sklop Posvečeno 23. FDF je namenjen režiserju Matjažu Ivanišinu, dobitniku nagrade Prešernovega sklada za režijo in scenarij igranega celovečernega filma Oroslan (2019), čigar filmi so majhne, iskrene, brezčasne mojstrovine o dinamiki med ljudmi, različnih folklorah, kulturah in običajih.
Podelitev nagrade 23. Festivala dokumentarnega filma
SR, 31. marca, ob 19.30
Loading...
V sredo, 31. marca, se končuje 23. Festival dokumentarnega filma – FDF. Na virtualni sklepni prireditvi 23. Festivala dokumentarnega filma bomo najboljšemu filmu na temo človekovih pravic podelili nagrado Amnesty International Slovenije po izboru mednarodne žirije v sestavi Nataša Bučar, Dragan Barbutovski in Ketty Nivyabandi.
Sklepna prireditev bo na ogled na spletni strani www.fdf.si, Facebook strani FDF in YouTube kanalu Cankarjevega doma.
Dobitnik nagrade Amnesty International Slovenije
Mednarodna žirije v sestavi Nataša Bučar, Dragan Barbutovski in Ketty Nivyabandi je sprejela odločitev, da nagrado Amnesty International Slovenija podeli filmu Punčka Petite fille; režija: Sébastien Lifshitz.
Punčka
Petite fille
Režija: Sébastien Lifshitz
Francija, Danska, 2020
Obrazložitev
Dokumentarni film v režiji Sébastiena Lifshitza je tenkočutna in poglobljena študija stiske transspolne osebe, ki se sooča z občutenjem razkola med njenim biološkim spolom in spolom, s katerim se pri svojem bivanju identificira. Stiska je še posebej grozljiva zaradi dejstva, da gre za osemletnega otroka, majhno deklico, ki se sooča z nasilnim zavračanjem okolice, da bi sprejela njeno drugačnost. Na srečo deklico podpira družina, v prvi vrsti njena borbena mama, ki premaga lastne dvome, da bi hčerino srečo postavila na prvo mesto.
Z odlično fotografijo film naslika zelo ganljiv portret deklice, ki jo z vso občutljivostjo kamere opazuje v otroških igrah, ki se jih igra, in med plesnimi tečaji, obenem pa daje besedo njeni mami, ki počasi razkriva vsakodnevno resničnost, ki je povezana s tem, ali ima njen otrok pravico biti srečen ali ne.
Film se nas je globoko dotaknil. S svojo močno sporočilnostjo je zarezal v naša gledalska srca in tako mu podeljujemo letošnjo nagrado Amnesty International.
Posebna omemba
Posebna omemba pripada filmu Primer spolne zlorabe The Case You režiserke Alison Kuhn.
Primer spolne zlorabe
The Case You
Režija: Alison Kuhn
Nemčija, 2020
Obrazložitev
Film, v katerem pet igralk, ki so na začetku svoje profesionalne poti, z gledalci deli izkušnje zlorab in manipulacij, ki so jih bile deležne med avdicijo za film.
Mlada nemška režiserka Alison Kuhn jih postavi v varno okolje gledališkega odra, kjer pripovedujejo svoje zgodbe in izkušnje, pomešane z jezo in odločenostjo, da s pripovedjo presekajo toksično okolje filmskih, gledaliških in televizijskih avdicij, kjer je pod krinko umetnosti dovoljeno marsikaj. Gre za pomembno filmsko delo, ki osvetljuje skriti svet ozadja filmskega ustvarjanja, ki je pogosto vse prej kot romantično in profesionalno.
Žirija posveča to posebno priznanje ne samo filmu, ampak tudi vsem tistim igralkam, ki so nedavno tudi v slovenskem prostoru pogumno spregovorile o svojih izkušnjah zlorab v ranljivem okolju umetniškega ustvarjanja.
Festivalski sklopi
Tekmovalni
na temo človekovih pravic odstira akutne probleme sodobnega sveta, od pravic zapostavljenih žensk, manjšin, delavskih migrantov ali političnih azilantov, do ekoloških tematik ali verskega fundamentalizma. Ta sklop služi tudi kot opomnik vsem sodobnim množičnim medijem, ki številne pomembne in pomenljive zgodbe zaradi navidezne neatraktivnosti vse prepogosto potiskajo vstran.
Nagrado za najboljši film na temo človekovih pravic podeljuje Amnesty International Slovenije.
Aktualni, družbenokritični
Dokumentarci, ki se v marsičem navezujejo (in dopolnjujejo) tekmovalni sklop, vendar najpogosteje – tudi zaradi izdatnejšega produkcijskega vložka – prinašajo večje, medijsko bolj izpostavljene zgodbe.
Miti, ikone, mediji
Sklop prek filmov o inovativnih posameznikih, družbenih fenomenih, medijskih tematika ali nikoli raziskanih zgodbah osvetljuje popularnejše vidike sodobnega življenja in polpretekle zgodovine.
Intimni in globalni portreti
Prinašajo, kot sugerira naslov, majhne, skrbno stkane zgodbe, ki se lahko nanašajo bodisi
na posameznika bodisi na določen prostor ali čas.
Posvečeno: Matjaž Ivanišin
Simon Popek
vodja filmskega programa Cankarjevega doma
Dokumentarci 2021: Uvodnik
Šele ko mi je Dušan Moravec poslal svoj novi dokumentarec o prvih vtisih na pandemijo marca 2020, sem se v celoti zavedel, da bo že leto dni od kolektivnega bega v intimo, neki notranji svet, ki ga je vsakdo od nas občutil drugače. V kolumni iz istega obdobja sem še malo duhovičil, da mi je izolacija »kot pisana na kožo«, medtem pa je v teh dneh, po slabem letu od prvega zaprtja, že očitno, da kombinacija številnih dejavnikov in prepovedi človeku močno preseda, sploh če hoče izvreči »svojega otroka« ter ga predstaviti mestu in svetu.
23. dokumentarci so takšen otrok, ki mu nismo privoščili pretiranega poležavanja, zato smo se odločili preiti k dejanjem in ga predstaviti v kakršnem koli okolju. Lansko leto smo dokumentarce že prestavljali, gledali na koledar, spremljali epidemiološko sliko in jih potem na prelomu iz pomladi v poletje izvedli v nekakšnih polovičarskih pogojih. Tokrat ne, dokumentarci so marčevski dogodek in marca bodo predstavljeni v gloriji virtualnega domačega kina. Srce krvavi, tudi zato ker so številni filmi – kot temu rečemo – »rojeni za veliko platno«, ampak ker je življenje tudi stvar doslednosti, bomo tokrat načelni.
Dvajset celovečernih dokumentarcev ter peščica kratkih bo skušalo aktualne stvari doma in po svetu postaviti v kontekst. Prvi kontekst bo dal Matjaž Ivanišin, slovenski nacionalni zaklad, ki mu je bila letos podeljena »mala« Prešernova nagrada in čigar filmi so majhne, iskrene, brezčasne mojstrovine o dinamiki med ljudmi, različnih folklorah, kulturah in običajih. Drugi kontekst plete trmoglava pandemija, ki ji bo mero vzel kitajski zorni kot; tretjega, četrtega in tako naprej pa teme preostalih filmov, ki se gibljejo med filozofskimi razmišljanji, igrivimi in deloma insceniranimi dokudramami, nikoli bolj aktualno #JazTudi problematiko, fenomenom spletnih zavajanj in prevar, do vprašanj spolne identitete ali nikoli premaganega političnega nadzora in represije.
Marina Abramovič v filmu o svojem življenju in delu ter vrnitvi v domovino poudari, da je v mladosti iz strahu pred ustvarjalno blokado trikrat splavila; tisti otroci iz naslova da so njeni mladi somišljeniki in sledilci. Festivalski otrok je tukaj in zdaj. Morda je zaradi spletne izdaje malce deformiran, ampak takšnega imamo radi. Do naslednje izdaje, ki bo, verjamem, znova potekala v normalnih okoliščinah.