Peter Brötzmann solo: Dela 1959–2013

Otvoritev festivala in odprtje razstave

MGCL, 2 julij 2013

Štiriinpetdeseti Jazz festival Ljubljana je svojo otvoritev dočakal včeraj, 2. julija, na prav poseben način – v tivolskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) z odprtjem razstave likovnih del Petra Brötzmanna, vsestranske legende free jazza in sodobne improvizirane glasbe. Ogledali smo si lahko retrospektivo večdesetletnega ustvarjanja, ki se je začelo v šestdesetih letih z Brötzmannovim sodelovanjem v neoavantgardni multimedijski skupini Fluxus, nadaljevalo pa skozi vrsto prelomnih izkušenj, od katerih je na umetnikovih likovnih delih vsaka pustila edinstven pečat. Kot je v nagovoru poudarila direktorica MGLC Nevenka Šivavec, je na zgodnejša dela, prežeta z agresivno intenzivnostjo (ki je blizu informelu), vplivalo tudi industrijsko okolje Brötzmannovega rodnega Remscheida, v njegovih novejših slikah na papirju, ki so večinoma nastajale med njegovimi številnimi obiski Ljubljane, pa je v nasprotju s predhodnimi zaznati tudi prefinjeno nežnost in krhkost.

Po krajšem nagovoru Petra Brötzmanna, ki je poudaril, da upa, da bo obiskovalcem kako delo všeč in jim bo morda tudi razširilo umetniška obzorja, je publiko čakala glasbena poslastica – solistični koncert osupljivo nadarjenega in ustvarjalnega vibrafonista Jasona Adasiewicza. Ta je pred ljubljanskim občinstvom premierno izvedel dve daljši skladbi, ki se motivno sicer naslanjata na nekatere prejšnje, vendar ju doslej še ni izvedel, saj je, kot je povedal, čakal na pravo priložnost. Kompoziciji sta občinstvo povedli v zamaknjeno potovanje skozi bogastvo izrazitih barv, ki so se mešale z repetitivnimi modalnimi vzorci, njegov avantgardni pristop, ki se je tu pa tam opiral tudi na jazzovske klasike vibrafona in na minimalizem kakšnega Steva Reicha, pa je svoj višek dosegel, ko je Adasiewicz prav po fluxusovsko z vibrafona začel jemati ploščice in z njimi udarjati ob rob glasbila ter po njem tolči z držalom paličic. Celo ob tem je inštrument zvenel prav harmonično in povsem v skladu s predhodnimi virtuoznimi motivi, ki so daleč presegali običajno rabo glasbila v jazzu.

Po koncertu se je na zakuski pred MGLC zbrala vrsta obiskovalcev razstave, med katerimi smo poleg obeh umetnikov in osebja opazili tudi nekatere zvezdnike festivala (na primer Kena Vandermarka), vodjo založbe Clean Feed Pedra Costo, novinarko Kulture Meto Česnik, blogerko in germanistko Natalijo Pihler, violinista Srečka Meha, napovedovalca Jureta Longyko in številne druge.

Andraž Jež
Foto: Nada Žgank

{rss uri=http://picasaweb.google.com/data/feed/base/user/110058394792062521192/albumid/5896340068282313089?alt=rss&kind=photo&hl=en_US}