Brötzmann/Gania/Drake

Klub CD, 4. julij

Zadnja je sinoči nastopila nenavadna zasedba Petra Brötzmanna na klarinetu in saksofonu, Mokhtarja Ganie na gimbri in vokalu ter Hamida Draka na bobnih, ki se ji je kot presenečenje večera nenapovedano pridružil vibrafonist Jason Adasiewicz. Zasedba je tradicijo svobodnih jazzovskih idiomov v solističnih povzetjih vestno združevala z ritmikami afriških etnogodb in poudarjenimi backbeati. Nastopu rezkih zvočnih obrisov, podprtemu z bobni in basovskimi rifi gimbre, je vodnat zvok vibrafona dodal še več voluminoznosti, močan vtis na publiko pa je Adasiewicz naredil z dvigovanjem ploščic in drugimi nekonvencionalnimi postopki, sicer vse preredko uporabljenimi na glasbilu. Celoten vtis je bil, kljub povsem drugačnim izraznim sredstvom, v drznem in suverenem sinkretizmu (od maroške etno glasbe prek funk-rocka do sodobne kompozicije) primerljiv zasedbam Milesa Davisa iz prve polovice sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Navdušeno občinstvo zasedbi ni dovolilo z odra, dokler ni odigralo še ene skladbe, pri kateri je Gania pokazal, da je gimbra lahko tudi izvrstno solistično glasbilo. Melodična meditacija na enem rifu brez prehodov, v kakršno se je bis razvil, je bila z Adasiewiczevimi harmoničnimi vibrafonskimi miksturami solidna opora Brötzmannovemu zadnjemu, stalno kriptotonalnemu solu.

Andraž Jež
Foto: Nada Žgank


{rss uri=Http://picasaweb.google.com/data/feed/base/user/110058394792062521192/albumid/5897014767776865745?alt=rss&kind=photo&hl=en_US}